Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je bila Nizozemska z nadzorovano legalizacijo marihuane desetletja »črna ovca« na tem področju, se vse več držav odloča za podobne zakonske ukrepe. O tem, kako zakonsko urediti področje (medicinske) marihuane pri nas, smo se pogovarjali z dr. Gorazdom Drevenškom, profesorjem psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem.
Pred kratkim je kot prva država kanabis legaliziral Urugvaj, v nekaterih državah ZDA so dovolili predpisovanje marihuane z receptom in gojenje za lastno uporabo, v desetih državah EU pa so bolnikom omogočili predpisovanje zdravil, izdelanih na podlagi kanabinoidov – nazadnje oktobra lani v Romuniji.
»Ker so zdravila oziroma preparati, izdelani na podlagi kanabinoidov, dovoljena marsikje, tudi v državah, za katere menimo, da so bolj konservativne od Slovenije, je skrajni čas, da postanejo dostopna tudi pri nas,« meni dr. Gorazd Drevenšek. Tako kot bolniki v sosednjih državah morajo imeti tudi naši pravico in možnost zdravila uporabljati, pravi. Uporabo kanabinoidov bi morali dovoliti predvsem za nekatere bolezenske simptome, pri katerih znanstveno dokazano delujejo in za katere nimamo ustrezne alternative.
Pri kroničnih boleznih, kot je, denimo, multilpla skleroza, lahko takšna zdravila nekaterim bolnikom zelo izboljšajo kakovost življenja: olajšajo jim gibanje (lažje premikajo roke, noge, prste), imajo manj bolečin, krčev ... Pripravki iz marihuane imajo nekatere učinke, ki jih s primerljivimi zdravili sploh ne moremo doseči. Rakavim bolnikom, denimo, kanabinoidi pomagajo lajšati stranske učinke kemoterapije. Ta namreč povzroča nenadzorovan razpad celic, zato ob terapiji nastajajo vnetja, ki so zelo neprijetna. Dovolj znanstvenih dokazov je, da kanabinoidi zmanjšajo bolečine oziroma občutek nelagodja, izboljšajo apetit in podobno.
»Če primernih zdravil ni, bi bolniki oziroma njihovi svojci poskusili vse, kar je mogoče, da bi si pomagali. Z vidika zdravstva je neodgovorno ne le to, da bolnikom ne pomagajo, ampak tudi to, da ne spodbujajo razvoja teh zdravil,« je kritičen Drevenšek.
Nekateri zdravniki opažajo, da že vsak drugi bolnik z rakom poišče takšne pripravke ali zdravila, bodisi v lekarnah v tujini bodisi pri nas na črnem trgu. »Da bolnike pošiljamo čez mejo ali celo na črni trg, pri nas pa takšne pripravke vztrajno odklanjamo, kaže na veliko hipokrizijo,« meni Drevenšek. Vzorcev, kako so različne države znotraj EU uredile uporabo medicinske marihuane, je več ko dovolj, pravi. »Ali so naši zakonodajalci popolnoma nerazgledani ali pa tega dejansko nočejo urediti zaradi osebnih razlogov. Na voljo so vsi zakonodajni vzori, vsi strokovni argumenti, znanstvene razprave ... Žal poslušamo pol stoletja stare dogme, ki so jih raziskave že zdavnaj ovrgle in jih velikokrat podpre še kakšen 'znanstvenik', češ, če bomo omehčali zakonodajo, se bodo zakajali vsi otroci. Takšne populistične izjave so namenjene zgolj pridobivanju političnih točk,« je kritičen Drevenšek.
Bolniki, organizirani tudi v svoja društva, zdaj zelo hitro odkrijejo nova zdravila, ki so na voljo v tujini. Dovolj bi bilo, da bi nekatera od teh začeli predpisovati tudi pri nas. A ker je uporaba kanabinoidov pri nas popolnoma prepovedana, je zdravnik, ki bi takšno zdravilo predpisal, sostorilec kriminalnega dejanja. Dovolj bi torej bilo, če bi spremenili zakon, ki bi marihuano izenačil, denimo, s terapevtskimi morfini, predlaga Drevenšek.
Večja težava od poti v tujino, kjer je mogoče dobiti že preizkušena in uveljavljena zdravila, je kupovanje na črnem trgu: učinki takšnih preparatov so negotovi, prav tako kakovost in doziranje, opozarja Drevenšek. »Lahko imajo prevelike psihotropne učinke, ki so, denimo, pri multipli sklerozi ali med kemoterapijo neželeni. Ravno pravi odmerek pravega zdravila bo namreč izboljšal kakovost življenja in hkrati ne bo povzročal 'zadetosti'. To je ključno, da bolniki lahko živijo čim bolj kakovostno.«
Pripravki s kanabinoidi so torej v svetu že na voljo, treba se je le odločiti, katere bomo dovolili v Sloveniji: cenejše kemične pripravke z omejenim učinkovanjem ali bolj učinkovite in dražje naravne pripravke. Sintetični THC, denimo, nikoli ne bo imel enakih učinkov, kot jih ima naravni ekstrakt konoplje, pojasni farmakolog. O tem pričajo tudi izkušnje pacientov. Rastlinske pripravke, ki so dovolj dolgo v ljudski uporabi, je prav tako mogoče po veljavni evropski zakonodaji razvrstiti med zdravila. Omejitvena dejavnika pri tem sta zmanjšana zmogljivost zdravstvene blagajne in predvsem pomanjkanje posluha za potrebe pacientov. »Možnost uvrstitve teh zdravil v nacionalni register obstaja le ob poučenosti o znanstveno dokazanih učinkih pa tudi od politične širine,« pravi farmakolog.
»Povpraševanje po teh preparatih bi vsaj delno lahko izpolnili tako, da bi na kateri od klinik uvedli center za terapevtsko preizkušanje zdravil, ki na trgu že obstajajo. To bi slovenska oblast gotovo lahko dovolila.« Bati bi se bilo, da bi bil zaradi prepričanja, da to zelo pomaga pri številnih boleznih, pretiran naval na takšen center. Treba bi bilo seveda določiti pogoje, kdo sme in kdo ne sme pristopiti, glede na indikacijo. Nevarnost pa je, da bi marsikateri bolnik pričakoval čudeže: da bo pozdravil raka, čez noč pozdravil multiplo sklerozo in podobno. Takih čudežev ni!
