Kontracepcija: Manj hormonov, a učinkuje

Na trgu je kar nekaj novosti, ki kljub nizki vsebnosti hormonov omogočajo (dolgo)trajno zanesljivo zaščito pred neželeno nosečnostjo.

Objavljeno
28. marec 2014 13.21
Slovenija,Ljubljana,10.03.2005,10.Marec 2005,Kontracepcijsko,protimenstrualno sidro(Schering). Foto:Matej Druznik/DELO
Jana Zupančič Grašič, NeDelo
Jana Zupančič Grašič, NeDelo
Učinkovita kontracepcija je bila še pred nekaj leti na voljo le zdravim ženskam in z izjemo materničnih vložkov v glavnem v obliki hormonskih tablet. Zdaj je na trgu kar nekaj novosti, ki kljub nizki vsebnosti hormonov omogočajo (dolgo)trajno zanesljivo zaščito tako ženskam z zdravstvenimi težavami in doječim materam kot zrelim ženskam, pa tudi tistim, ki še niso rodile. Morebitni blagi stranski učinki so zgolj posledica prilagajanja telesa na spremembo.

»Pri nas ženske zelo učinkovito uporabljajo hormonsko kontracepcijo; v letu uporabe zanosi le odstotek žensk, in še to večinoma zaradi napak pri uporabi. In prav neodvisnost od dnevnega jemanja kontracepcije je bil eden glavnih motivov za razvoj dolgotrajnejših oblik zaščite, kot so maternični vložki in podobno,« je povedala prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Ravno uporaba slednjih narašča iz leto v leto, vendar kot kažejo podatki (glej tabelo), večina uporabnic jemlje kontracepcijske tablete z (ultra)majhnimi odmerki hormonov.

Zadnja leta so sicer na voljo tudi progestogenske tablete (cerazette), ki ne vsebujejo estrogenov in so zato primerne za zaščito pred neželeno nosečnostjo tudi za ženske, za katere prevladujoče metode hormonske kontracepcije doslej niso prišle v poštev. »Primerne so za ženske, ki so prebolele vensko trombozo ali pa imajo povečano tveganje zanjo, za kadilke, ki so starejše od 35 let, tiste s čezmerno telesno težo, povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo z žilnimi zapleti, z blažjimi jetrnimi boleznimi, migrenami z žariščnimi znaki, za nepokretne, pa tudi matere, ki polno dojijo. Ravno to je bil prvi motiv, da smo si prizadevali za uveljavitev progestogenske kontracepcije tudi pri nas, saj podatki kažejo, da je v prvem in drugem letu po porodu dva- do trikrat več neželenih nosečnosti in umetnih prekinitev nosečnosti.« Pred kratkim so prišle na trg tudi tablete s hormoni, podobnimi naravnim (qlaira, zoely), »a se bo šele v prihodnosti pokazalo, ali imajo res manj resnih stranskih učinkov – krvnih strdkov in podobnega«.

Druga novost je vaginalni obroček (nuvaring), ki ima enake kontraindikacije kot kombinirane kontracepcijske tablete, prednost pa je v tem, da ni potrebno vsakodnevno jemanje, ampak si ga uporabnica v nožnico vstavlja le vsake tri tedne. »Hormoni se v krvni obtok absorbirajo skozi nožnico in delujejo enako, kot če bi jih ženska zaužila: preprečujejo ovulacijo. Obročki zagotavljajo visoko zaščito, primerni so tudi za bolnice z boleznimi prebavil, zaradi katerih je lahko motena absorpcija hormonov,« je pojasnila ljubljanska ginekologinja.

Manjši in večji

Že od leta 1999 je pri nas na voljo maternični vložek (mirena), ki je hkrati kontracepcija, zdravilo proti močnim menstruacijam, ki se lahko pojavljajo v drugi polovici rodnega obdobja, ter zaščita maternične sluznice ob estrogenskem nadomestnem zdravljenju. Zanj se odloči čedalje več žensk, tudi za bakrenega, in to v glavnem tistih, ki so že rodile.

Za tiste, ki še niso rodile oz. nameravajo zanositi pozneje ali pa imajo manjšo maternico, so pred kratkim razvili manjši maternični vložek (jaydess), ki je v začetku leta prišel tudi k nam. »Ima polovico manj hormona kot mirena, zato zagotavlja zaščito tri, in ne pet let, ni registriran za zdravljenje močnih menstruacij, se pa izguba menstruacijske krvi vsekakor zmanjša.«

Začetne težave izzvenijo

Kot je poudarila, je za varnost rabe materničnega vložka bistveno spolno vedenje. »V preteklosti je prevladovalo mnenje, da vložki povzročajo medenična vnetja, v resnici pa jih spolno prenosljive okužbe, ki se dogajajo predvsem pri pogosti menjavi partnerjev ali če ima eden več partnerjev hkrati. Pred vstavitvijo v nožnico je zato treba oceniti to tveganje, ginekolog tudi presodi, kateri – večji ali manjši – maternični vložek je primeren za posameznico.«

Kot je opozorila Pinterjeva, so nekaj mesecev po vstavitvi materničnega vložka s hormonom mogoče krvavitve oz. krvavi izcedki, »ki pa niso nevarni. To je obdobje, ko se sluznica tanjša in se spravlja v stanje mirovanja, pri nekaterih se to zgodi prej, pri drugih pozneje.« Tudi morebitne slabosti in glavoboli, o katerih tožijo nekatere uporabnice, so zgolj odsev prilagajanja telesa in prej ali slej izzvenijo – če ne, je vsekakor treba obiskati ginekologa. »Vendar podatki kažejo, da je z materničnimi vložki (zelo) zadovoljnih več kot 90 odstotkov uporabnic, ta kontracepcija je tudi zelo učinkovita, saj v letu uporabe zanosita dve ženski od 1000.«

Več menstruacij – večje tveganje za raka

Maternični vložki s hormoni so usmerjeni v to, da hormoni delujejo čim bolj lokalno, torej v območju maternice, in se jih le majhen odstotek prenese v kri. »Zaradi hormonov se zgosti maternična sluz in semenčice ne morejo prodreti skozi maternični vrat, delujejo tudi na gibljivost semenčic, v približno 25 odstotkih zavrejo tudi ovulacijo,« je pojasnila Pinterjeva. »Pri uporabi sistemske hormonske kontracepcije – tabletke, vaginalni obročki, kožni obliži – se vzdržuje stanje, podobno nosečnosti, kar pomeni, da hormonski ciklus miruje, in v takem stanju smo ženske varne tudi pred bohotenjem raka. Namen ovulacije je namreč to, da se razmnožujemo. Še pred sto leti je imela ženska deset ali več nosečnosti, in če k temu prištejemo še najmanj 15 let dojenja, je imela v svojem življenju vsega 30 ali 40 menstruacij, medtem ko jih ima sodobna ženska kar med 300 in 400. To pomeni nenehna hormonska nihanja – ovulacija, predmenstrualni sindrom, menstruacija … Hormonska kontracepcija ima tako vsekakor več koristi kot tveganja, saj se ob njeni redni uporabi tveganje za nastanek raka jajčnikov, na maternični sluznici in raka črevesja in danke zmanjša kar za polovico.«