Med najbolj ogroženimi, cepljeni pa le redki

Strokovnjaki opozarjajo, da se Slovenija uvršča prav na vrh evropskih držav po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa (KME), med najbolj ogrožena območja pa prištevajo Koroško, Gorenjsko in zadnja leta tudi Goriško. Kljub temu se ljudje le redko odločijo za cepljenje.

Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroči vbod okuženega klopa in na zdravju pusti resne posledice. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi znaki so podobni gripi in se pojavijo od sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Po vmesnem izboljšanju nastopi druga faza bolezni, ki jo spremljajo močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih tudi hujše motnje zavesti. Možna je celo ohromitev dihalnih mišic.

Zdravila ni, priporočajo cepljenje

»V Evropi za posledicami klopnega meningoencefalitisa umre približno odstotek ljudi, pet odstotkov jih ohromi. Pri tretjini ljudi ostane postencefalitični sindrom, kar pomeni, da imajo težave z zbranostjo, se tresejo, trpijo zaradi glavobolov – in nekatere ti znaki spremljajo do konca življenja. Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu žal ni, zato lahko zdravimo samo posamezne simptome. Najučinkovitejši zaščiti sta cepljenje in seveda zmanjšana izpostavljenost. Opozoriti je treba, da je okužba možna tudi s pitjem nepasteriziranega mleka, kar je sicer redkost, vendar imamo takšne primere tudi v Sloveniji,« poudarja prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Po Strletovih navedbah so v Sloveniji v zadnjih letih na leto odkrili od 5000 do 6000 primerov borelioze ter od 250 do 350 primerov KME.

Tretjina s trajnimi posledicami

»Posledice bolezni bolnike pogosto postavijo na realna tla. Pri kar polovici pacientov, ki so se okužili s KME, so poškodovane možganske ovojnice, pogosto se pojavijo tudi motnje koordinacije in ohromelost okončin. Veliko pacientov tovrstne posledice žal spremljajo vse življenje,« opozarja dr. Jurij Karapandža iz Razvojne nevrološke ambulante Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra. Dodaja, da je po vseh raziskavah v zadnjih 30 letih pričakovati, da bo približno tretjina bolnikov po prebolelem KME občutila dolgotrajne oziroma trajne posledice.

Tveganju za okužbo s KME so po njegovih besedah izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebno pa tisti, ki živijo na območjih, kjer je verjetnost okužbe s KME pogosta, oziroma se veliko gibajo v naravi. Obolevnost se premika v višje starostne skupine. Po podatkih republiškega Inštituta za varovanje zdravja je bila leta 2011 skoraj četrtina obolelih iz starostne skupine od 55 do 64 let, skoraj polovica je bila starejša od 55 let. Zbolelo je tudi pet otrok, mlajših od pet let, in 17 otrok v starosti od pet do 14 let. Moški obolevajo pogosteje kot ženske. Pri otrocih je okužba z virusom KME sicer najpogostejši povzročitelj meningoencefalitisa. Bolezen pri njih poteka podobno kot pri odraslih, dva odstotka otrok pa ima zaradi okužbe z virusom KME prizadeto hrbtenjačo.

Dr. Eva Brecelj, vodja Službe za varstvo otrok in mladine v Zdravstvenem domu Nova Gorica, zato opozarja na ustrezno zaščito otrok pred KME. »Pri otrocih inkubacijska doba od okužbe do izbruha bolezni traja 12 dni. Pri majhnem otroku je potek bolezni sicer lažji, vendar se že pri otrocih, ki so starejši od sedem let, verjetnost za težji potek bolezni statistično zelo poveča, lahko tudi tako močno, da otrok potrebuje intenzivno bolnišnično oskrbo in celo umetno predihavanje.

Seveda pa lahko otroke že od prvega leta starosti učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Pediatri si vsekakor prizadevamo, da bi bilo v Sloveniji več cepljenih otrok, zato starše spodbujamo, naj razmislijo tudi o cepljenju otrok proti KME, ki pri nas sicer ni obvezno.«

Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME, saj pri nas zboli v povprečju 260 ljudi na leto. Najbolj ogroženi sta Koroška in Gorenjska, porast okužb s KME pa je zadnja leta zaznati tudi na Goriškem. V Sloveniji je bilo leta 2011 prijavljenih 247 primerov KME. Toda kljub veliki verjetnosti okužbe je še vedno cepljenih le 12 odstotkov ljudi.

V Novi Gorici cenejše cepivo

»Za KME vsako leto zboli približno 12.000 ljudi po svetu, v zadnjih 30 letih pa se je obolevnost v Evropi povečala za kar 400 odstotkov. V Sloveniji se vsako leto s prvim odmerkom cepiva zaščiti zgolj odstotek ljudi, zato se stopnja precepljenosti prebivalstva dviga počasi,« poudarja dr. Mario Fafangel iz Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Ta si po njegovih besedah prizadeva, da bi prebivalcem omogočili cepljenje proti KME po nižji ceni skozi vse leto.

»Smo tudi pobudniki ideje, da bi cepljenje proti KME podprla država, kot je na primer naredila Avstrija,« pravi. »Na našem zavodu je odmerek cepiva mogoče dobiti za 27 evrov, sicer pa se redna cena giblje okrog 33 evrov. Opažamo, da je ob začetku tovrstnih iniciativ, s katerimi znižujemo ekonomsko ceno cepiv, pred našimi vrati vedno vrsta,« dodaja.

Za učinkovito zaščito je treba prejeti tri odmerke cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v enem mesecu, tretji pa čez šest do dvanajst mesecev. Za ohranitev ustrezne zaščite so potem potrebni poživitveni odmerki – čez tri leta, kasneje pa na pet let. Omenjena akcija v Novi Gorici poteka od aprila, trajala bo do junija.

Najbolj ogroženi so starejši

Bolj ogroženi za težek potek bolezni so starejši ljudje – zaradi oslabelega imunskega sistema. Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija. Otroci KME načelno lažje prebolijo, kar pa po besedah Alenke Melink ne pomeni, da tudi ti ne zbolevajo za dolgotrajnejšimi nevrološkimi posledicami in težavami, ki se kažejo predvsem kot motnje pozornosti, pomnjenja itd.

Ker je prav celovito cepljenje najučinkovitejša zaščita pred KME, so v mariborskem zdravstvenem domu ob evropskem tednu cepljenja, ki je bil pred kratkim, javnost še intenzivneje ozaveščali o okužbi s tem virusom, o zdravljenju in o preventivni zaščiti. »Za občane Maribora smo letos organizirali tudi cepljenje proti KME s popustom na prvi odmerek,« pravi Milena Frankič, glavna medicinska sestra zdravstvenega doma. Cepljenje bo 18. maja v prostorih dispanzerja za študente ob mestnem parku; ta dan bo po besedah Frankičeve prvo cepljenje za odrasle stalo 21 evrov (redna cena 32) in za otroke 19 evrov (redna cena 29). Cepljenje je pri nas samoplačniško, kar je najbrž eden od razlogov, da se ljudje redkeje odločajo zanj.

Cepljenje – žrtev lastne uspešnosti

Tudi doc. dr. Marko Vudrag, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica, poudarja, da bi bilo nujno treba zvišati precepljenost prebivalstva. Slovenija je namreč območje, kjer je, kot pravi, ogromno okuženih klopov. »Strah pred neželenimi posledicami cepljenja je pri tem vsekakor odveč, saj ne povzroča nič več stranskih učinkov kot katero koli drugo zdravilo, lahko bi rekli, da celo manj. Bolečina na mestu cepljenja, rdečina in oteklina so normalne reakcije in pravzaprav dokaz, da cepivo deluje.«

Prepričan je, da je cepljenje postalo žrtev lastne uspešnosti. »S cepljenjem nam je uspelo zajeziti nekatere nalezljive bolezni, s tem pa se je pozornost javnosti preusmerila na posledice, ki jih lahko povzroči – namesto da bi se na posledice bolezni, ki so pravzaprav veliko hujše,« meni dr. Vudrag. Prof. dr. Franc Strle pa na vprašanje, zakaj se Slovenci za cepljenje proti KME ne odločimo pogosteje, odgovarja: »Po eni strani je vzrok to, da o bolezni premalo vemo. Po drugi strani pa očitno še vedno težko razumemo, da je treba za cepljenje tudi kaj prispevati.«