Mladostnikom zlahka dostopne prehranske »smeti«

Otroška debelost: Malo pretežkih zaradi bolezni, glavni vzrok so prevelike količine hrane in premalo gibanja.

Objavljeno
07. april 2013 20.41
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Ljubljana – »Debelosti se niti nisem zavedala, dokler me sošolci niso začeli zmerjati in žaliti. Potem sem se začela siliti k bruhanju in rezati,« 18-letna Rebeka stežka ubesedi moreče spomine s konca osnovne šole, ko ji je prehod v najstniška leta zaznamovala čezmerna teža.

Od osamosvojitve do lani se je delež debelih osnovnošolcev in srednješolcev v nekaterih skupinah skoraj potrojil. Lani je bilo med osnovnošolci debelih osem odstotkov dečkov (leta 1991 trije odstotki) in šest odstotkov deklic (leta 1991 2,5 odstotka), med srednješolci pa dobrih pet odstotkov fantov (leta 1991 dva odstotka) in štiri odstotke deklet (leta 1991 1,2 odstotka).

Nizkokakovostna hrana je cenejša

Povečal se je tudi delež čezmerno prehranjenih mladih. Pri dečkih s 13 na 19 in deklicah s 13 na 18 odstotkov, pri srednješolcih pa s 14,5 na 22 pri fantih in z devet na 13 odstotkov pri dekletih. Pojavila se je tudi ekstremna debelost, kakršne smo bili doslej vajeni iz ZDA. Takšni otroci imajo skoraj še enkrat več kilogramov od idealne teže, v vsaki generaciji jih je okoli odstotek, pove pediatrinja in direktorica Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični Magdalena Urbančič.

Na žalost postaja debelost simptom za otroke iz socialno šibkejših družin, ki si lahko privoščijo le nizkokakovostno hrano z nasičenimi maščobami in sladkorji, pri tem pa nimajo dovolj denarja in znanja, da bi otroke spodbujale k športni dejavnosti,« podatke komentira Gregor Starc s Fakultete za šport.

Čeprav je povečevanje telesne teže otrok in mladostnikov verjetno tudi posledica dejstva, da slovenski otroci dozorevajo prej kot otroci v drugih evropskih državah, številke niso nič manj skrb vzbujajoče. Rebekin primer govori, da debelost ne zadaja le fizičnih, temveč pogosto tudi duševne rane.

Število otrok, ki so debeli zaradi bolezenskega stanja, je zanemarljivo. »Debeli smo zato, ker jemo,« pribije dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ljubljanski pediatrični kliniki. Jemo pa precej več, kot se gibljemo. Tudi pri otrocih so glavni vzrok debelosti tiste vnesene kalorije, ki jih je več od »pokurjenih«.

»Otroci se precej manj sproščeno gibljejo, namesto tega jih starši nadzirajo z vključevanjem v usmerjene dejavnosti. Poskušajo jih ustaviti, oni pa potrebujejo najmanj eno uro intenzivnega gibanja za sprostitev ventilov na dan. Pri dekletih je bil ta trend opazen že prej, zadnje čase je skrb vzbujajoč zlasti pri fantih,« pove dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Tudi premalo spanca redi

Poleg tega slovenski otroci uživajo hrano z veliko energijsko vrednostjo glede na prostornino. Nacionalna raziskava o prehrani najstnikov ob vstopu v srednjo šolo je pokazala, da zaužijejo občutno preveč sladkorjev, ki se jih dodaja živilom pri predelavi in pripravi; vsebujejo jih na primer sadni sokovi. Njihov vnos znaša od 16 do 17 odstotkov celodnevnega energijskega vnosa namesto manj kot deset odstotkov, kolikor jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Zaužijejo tudi preveč nasičenih maščob in soli, premalo pa vode, tako imenovanih zdravih maščob in nekaterih mikrohranil. Tretji dejavnik, ki vpliva na povečano telesno težo, je primanjkljaj spanca. Naši otroci hodijo spat prepozno in ne spijo dovolj.

Ključ debelosti izhaja že iz obdobja pred rojstvom in zgodnjega otroštva, zato WHO vztrajno priporoča šest mesecev dojenja. »Pri štirih do desetih mesecih starosti se začne intenzivno privajanje na okuse hrane, zato je v tem obdobju še posebno pomembno, da starši otroke hranijo z zdravo, preprosto in po možnosti doma pripravljeno hrano. Pri okoli dveh letih starosti je glavno okno okusa že zaprto, v najstniškem obdobju pa se okus dokončno oblikuje, zatem ga je težko spreminjati,« pravi Gabrijelčič Blenkuševa.

Čeprav je WHO že pred 14 leti razglasil epidemijo debelosti, jo je pri otrocih doslej uspelo zmanjšati le v Švici, na Švedskem in deloma Franciji. To kaže na veliko moč lobija evropske prehranske industrije, ki si po velikosti deli mesto z azijsko. S proizvodnjo in agresivnim oglaševanjem sladkih, mastnih in slanih živil dobiva bitko za krojenje okusa prihodnjih potrošnikov.

Mladostniki se do prehranskih »smeti« zlahka dokopljejo, saj so jim dostopne na vsakem koraku. Ker nimajo izdelanih prehranskih navad – slabe vzorce poberejo zlasti iz domačega okolja –, ves čas nekaj jedo. Odvečnih kilogramov pa se zelo težko znebijo. V Šentvidu pri Stični se zaradi debelosti na leto zdravi od 250 do 300 otrok in najstnikov. Vsega skupaj so v obravnavi dve leti. V tem času jih tamkajšnje strokovno osebje nauči zdravega načina življenja. To pomeni, da jih poskušajo odvaditi prigrizkov in navaditi na kuhano hrano, starše pa naučijo njene priprave.

Postopno do smiselne teže

Zniževanje telesne teže je postopno, od pol do enega kilograma na mesec. O dieti ni govora, prav tako ne o idealni telesni teži, saj se je pri otrocih, ki so zelo zgodaj postali debeli, organizem razvijal drugače kot pri suhcih. »Za vsakega določimo smiselno težo, ki je bistveno večja od idealne,« pojasni Magdalena Urbančič.

Večina pacientov v enem letu doseže vsaj približno vzdrževalno telesno težo. »Če nam jo pri otrocih, ki so še v fazi rasti, uspe obdržati šest mesecev, smo zmagali.« Idealne telesne teže najverjetneje ne bodo dosegli nikoli. Z odvečnimi kilogrami in njihovimi posledicami se bodo morali spoprijemati vse življenje – kakor Rebeka, ki je najhujše že prestala.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš podpira predlog zakona o davku na sladkor in sladila. Ukinitev pitja sladkih pijač za tretjino zmanjša verjetnost za otroško debelost, so pokazale ameriške raziskave. Toda potrebni so še drugi ukrepi celovite prehranske politike. Stalno informiranje in ozaveščanje bi moralo biti del vseživljenjskega izobraževanja. Izboljšati bi morali tudi izobraževanje o prehrani, saj se to konča že s koncem osnovne šole.

Treba bi bilo preverjati učinkovitost izvedb prehranskih politik in strategij. »Če se ugotovi naraščanje debelosti, bi morali uvesti ukrepe za omejevanje ponudbe in obdavčitve živil z neustreznim prehranskim profilom,« menijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Zavzemajo se za prepoved oglaševanja v šolah in uvedbo sistema označevanja živil z barvnim kodiranjem kakor pri semaforju, s katerim bi potrošniki lažje ugotovili primernost živila. Na portalu veskajjes.si je s semaforjem opredeljenih že 1000 živil in pijač.