Na zdravljenje bolnikov varčevanje ne bi smelo vplivati

Dodatne tri odstotke denarja bo težko prihraniti, a ne nemogoče, pravijo direktorji.

Objavljeno
05. oktober 2012 22.52
suhadolnik urgenca
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – V zdravstvu ne bodo zniževali cene dela za pet odstotkov kot v preostalem javnem sektorju, pač pa bo zdravstvena blagajna (ZZZS) znižala za dodatne tri odstotke cene vseh storitev – pregledov, preiskav in operacij. Direktorji bolnišnic so se na napoved varčevanja odzvali različno.

V zdravstvu ne bodo odpuščali zdravstvenih delavcev, saj ima Slovenija v primerjavi z Evropo že zdaj prenizko število zdravnikov in sester, pač pa morajo prihranke doseči pri nezdravstvenem kadru in materialnih stroških. Teh je zdaj v celotnem zdravstvu za 700 milijonov evrov in pri tolikšnem znesku je možno nekaj odstotkov prihraniti. Dodatno varčevanje ne bo podaljšalo čakalnih dob, je včeraj zagotovil minister za zdravje Tomaž Gantar.

Kako bodo bolnišnice to zmogle?

»Zelo težko. Razmišljam, da bomo uporabili mehke metode zniževanje števila zaposlenih, kar pomeni, da ne bo nihče aktivno odpuščen, ampak ob upokojitvi ali odhodu nezdravstvenega delavca ne bomo nadomestili z novim. Mislim, da je tri odstotke v veliki ustanovi na tak način lahko doseči, a bo treba pomembno obvladovati stroške z regulativo, nadzorom, pravilnim razporejanjem ljudi, izrabo dopustov. Rešitev vidim v uporabi materialov, ki so dobri, a niso elitni in ne dosegajo astronomskih cen. Samo pri operacijah kil lahko dobro operiramo s stroškom materiala 20 evrov ali pa z 800 evri. Obe metodi sta v vsej svetovni literaturi popolnoma enakovredni. Izidi pri pacientih so praktično enaki, strošek je pa enormno različen,« je pojasnil v. d. direktorja bolnišnice Nova Gorica Darko Žiberna.

»Zelo težko bo, potrebna bo reorganizacija, a triodstotno znižanje se lahko prehudo pozna. Procesi dela se bodo spremenili in zmanjkalo bo časa in delavcev, ki bi lahko podpirali ogromno administracijo, ki nam jo vsiljuje sistem. Če bomo zmanjševali samo administracijo, ki dela skupaj z zdravstvenimi delavci, in tiste, ki vodijo poslovanje, delajo analize in se ukvarjajo z organizacijo, bo sistem lahko zapadel v težko situacijo,« je ocenil direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc.

»Najprej moramo oceniti, kje se še da kaj prihraniti. Mislim na reorganizacijo, na materiale, morda lahko intenziviramo razpise. Kakovosti zdravljenja ne smemo zniževati, tudi zaradi evropske direktive o prostem pretoku bolnikov, ki bo začela veljati čez leto dni,« pa je povedala strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.