Tiskane izdaje
Duševno zdravje je gotovo eno izmed zelo pomembnih vprašanj sodobne družbe. O tem smo se prepričali tudi na mednarodnem kongresu Svetovnega psihiatričnega združenja na Dunaju, kjer smo izvedeli, da za različnimi duševnimi boleznimi danes po svetu trpi okoli 450 milijonov ljudi.
Samo v Evropi imamo 165 milijonov obolelih, pravi prof. dr. Michael Musalek, vodja Inštituta Anton Proksch za bolezni odvisnosti in predsedujoči na omenjenem kongresu. »Razsežnosti duševnih bolezni so še vedno podcenjene, v resnici pa bi jim morali zagotoviti vso potrebno zdravstveno-politično obravnavo.
Gre za to, da morajo duševne bolezni postati bolj vidne – kot medicinska, ekonomska in kot družbena tema nasploh. Ta obolenja namreč močno vplivajo na vsakdanje delovno in družinsko življenje, saj ne povzročajo zgolj osebnega trpljenja milijonov ljudi, ampak so tudi makroekonomsko in družbeno veliko bolj usodne, kot si to ponavadi predstavljamo,« dodaja prof. Musalek.
Obsežna študija Global Burden of Disease navaja, kakšno breme je za človeštvo katera od bolezni. Med vsemi boleznimi znaša delež duševnih bolezni 7,5 odstotka. Kot se je izkazalo, so duševne bolezni krive za 13,9 milijona tako imenovanih DALY (angl.: Disability Adjusted Life Years), torej za skupno število izgubljenih let življenja zaradi prezgodnje smrti ali izgubljenega časa zaradi življenja, ki ga omejuje bolezen ali motnja.
Ko gre samo za YLD (Years Lived with Disability) oziroma za to, koliko let ljudje preživijo z boleznijo, ki jim onemogoča normalno življenje, pa se duševne bolezni znajdejo na samem vrhu seznama. V YLD znaša delež duševnih bolezni skoraj 25 odstotkov.
Med duševnimi boleznimi so najpogostejše depresije (40,5 odstotka vseh DALY), sledijo motnje strahu (14,6 odstotka), odvisnost od nedovoljenih snovi (10,9 odstotka), alkoholizem (9,6 odstotka), shizofrenija (7,4 odstotka), bipolarna motnja (sedem odstotkov) … Vse očitnejši svetovni problem pa je tudi povečevanje skupnega števila obolelih; globalno breme duševnih bolezni se je namreč od leta 1990 do leta 2010 povečalo za 37,6 odstotka.
Brezposelnost, osebne tragedije in predsodki
»Ni zdravja brez duševnega zdravja,« nas je opozoril dr. Georg Psota, primarij Psihosocialne službe na Dunaju. Poudaril je, da je psihiatrija kot biopsihosocialna znanost razsežno področje, ki vključuje številne družbeno pomembne teme: »Psihiatrija in psihoterapevtska medicina sta izjemno zanimivi področji medicine. V 21. stoletju utegne imeti v Evropi prav to področje največji družbeni pomen.«
Vse bolj očitno postaja, da obstaja povezava med družbenimi smernicami in duševnimi obolenji. V zadnjih nekaj letih oziroma po tem, ko je leta 2008 izbruhnila globalna gospodarska kriza, se je namreč močno povečalo število samomorov. V Grčiji, ki je zapadla v globoko finančno krizo, se je pogostost samomorov med ljudmi, mlajšimi od 65 let, v primerjavi z obdobjem pred krizo povečala za 60 odstotkov.
»Kot je pokazala ena od študij, ima delež povečanja brezposelnosti za posledico 0,75-odstotno povečanje samomorov,« poudarja dr. Psota in dodaja: »Če se stopnja brezposelnosti poveča za tri odstotke, se število samomorov med ljudmi, mlajšimi od 65 let, poveča za kar 4,45 odstotka, število smrti zaradi alkohola pa za 28 odstotkov.« Med brezposelnimi jih dobra tretjina (34 odstotkov) trpi zaradi psihičnih problemov, medtem ko delež obolelih med zaposlenimi znaša 16 odstotkov.
Sicer pa podatki iz Španije in Grčije kažejo, da se v obdobju povečevanja brezposelnosti še posebej opazno povečuje število obolelih za depresijo. Depresije pa ne povzroča zgolj brezposelnost, ampak tudi različni z njo povezani problemi, kot so dolgovi, skrbi zaradi odplačevanja stanovanjskih posojil in podobno.
Prof. Michael Musalek pa pri tem opozarja, da so duševni bolniki še vedno žrtve zakoreninjenih predsodkov, kot denimo prepričanje, da so sami krivi za svojo bolezen – ali pa jim, nasprotno, ljudje preprosto ne verjamejo, da so v resnici bolni. »Duševnih bolezni v družbi ne bodo nikoli obravnavali na način, kot se na primer obravnavata visok krvni tlak ali sladkorna bolezen tipa 2 – čeprav delež lastne krivde za nastanek duševne bolezni ni prav nič večji, v številnih primerih pa je celo manjši kot pri prej omenjenih in tudi številnih drugih boleznih,« pravi Musalek.
Na razpotju naravoslovnih
Prof. dr. Michael Musalek pri tem opozori, da je psihiatrija področje, kjer se srečujejo naravoslovne in družbene znanosti: »Vsekakor je občudovanja vreden napredek v biološki psihiatriji, denimo pri raziskovanju nevrotransmiterjev in nevrološke slikovne diagnostike.
Hkrati smo priča tudi novemu razmahu razvoja na področju psihoterapije in socialne psihiatrije.« Vendar pa so vsa ta področja še vedno zgolj delčki, ki jih je treba vgraditi v mozaik, poudarja zdravnik.
»V klinični praksi se ne srečujemo samo z enimi možgani, z eno dušo, pa tudi ne s samo eno biopsihosocialno enoto, temveč z ljudmi, ki trpijo zaradi duševnih bolezni.«
V psihiatriji, zazrti v prihodnost – integrativni psihiatriji, ki temelji na človečnosti –, so v samem središču ljudje z duševnimi boleznimi, z njimi pa so povezane tudi vse možnosti in vse ovire.
»Izziv pri tem je, da se sprostijo človekovi viri in življenjski viri, tako da se omogoči čim večja avtonomija in čim več življenjskega zadovoljstva. Življenja, polnega zadovoljstva, ni mogoče ustvariti, vendar pa se lahko s pomočjo individualne terapije, usmerjene v človekove vire, takšnemu življenju približamo,« meni prof. Musalek.
Psihoteror na delovnem mestu, tudi v šoli
»Pri hujših in stalnih psihiatričnih problemih, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja, stres nima kakšne posebne vloge. Omenjeni bolezni se pojavljata v vseh družbah,« pravi doc. dr. Dimitar Bonevski, predsednik Združenja psihiatrov Makedonije.
Je pa stres zagotovo povezan s povečevanjem števila bolnikov, ki trpijo za različnimi duševnimi motnjami, potrjuje Bonevski.
»Med drugim je vse več ljudi žrtev psihoterorja na delovnem mestu, v šoli in podobnih krajih. Število teh bolnikov se morda povečuje tudi zato, ker je ljudi vse manj strah javno spregovoriti o teh problemih. Zdaj je preprosto moderno biti žrtev mobinga, nikoli pa ni bilo, ni in tudi ne bo moderno trpeti za shizofrenijo.«
Pa vendar obstajajo tudi objektivni razlogi, zaradi katerih je v družbi vse več mobinga. »Očitno je, da je ponudba delovne sile na trgu velika, ponudba dela pa majhna. Delodajalci so danes precej kruti. Zaposleni to čutijo. Psihiatri moramo to spremljati in zdraviti,« pravi dr. Bonevski.
Na Dunaju smo se o tej temi pogovarjali tudi s prof. dr. Milanom Stojakovićem, profesorjem medicinske in pravne fakultete Univerze v Banjaluki. Potrdil je, da se o mobingu veliko govori tudi v Republiki Srbski, ne le zaradi čedalje večjega števila bolnikov: »Vse bolj se posvečamo proučevanju mobinga in njegovih posledic.
Najnovejši zakon o delu obravnava tudi mobing, tako da se vse več zaposlenih odloča za to, da svoje delodajalce tožijo na sodišču.«
Prof. Milan Stojaković zadnja leta ponuja telepsihiatrični servis za žrtve mobinga – avdiovizualno po internetu (skypu), kajti »med primerjavo rezultatov neposrednega dela v ambulanti in psihiatrije na daljavo se je namreč pokazalo, da glede na uspešnost zdravljenja ni kakšnih posebnih razlik«.
