Tiskane izdaje
Nova spoznanja za boljše razumevanje avtizma
Raziskava objavljena v The New England Journal of Medicine obravnava spremembe možganov pri otrocih z avtizmom.
»Ko se med nosečnostjo oblikujejo otrokovi možgani, se razvije tudi možganska skorja, ki jo sestavlja šest plasti. Pri večini otrok z avtizmom smo odkrili, da se deli teh plasti niso pravilno razvili,« je pojasnil soavtor študije, profesor nevroloških znanosti dr. Eric Courchesne.
Znanstveniki so v okviru študije preučevali možgane enajstih umrlih otrok z avtizmom, starih od dve do petnajst let. Pri tem so se osredotočili na skupino 25 genov, ki v možganski skorji ustvari specifičen vzorec, in jih primerjali z možgani enajstih umrlih otrok, ki niso imeli avtizma. Ugotovili so, da 91 odstotkov avtističnih otrok ni imelo teh značilnih vzorcev v več plasteh možganske skorje ali pa so bili vzorci drugačni kot pri možganih otrok brez avtizma, povzema Slovenska tiskovna agencija.
»Najbolj presenetljivo je bilo, da smo podobno patologijo v zgodnjem razvoju možganov odkrili pri skoraj vseh avtističnih otrocih, še posebej v primerjavi z dejstvom, da imajo bolniki z avtizmom zelo različne simptome in da je motnja zelo kompleksno povezana tudi z geni,« je povedal soavtor študije dr. Ed Lein.
Kot navaja Science Daily, so raziskave avtizma do zdaj temeljile predvsem na možganih odraslih v nasprotju z omenjeno, ki se je osredotočala na otroke.
Onesnaženost okolja, črevesna mikroflora in boljša diagnostika
Med najbolj pogosto navedenimi dejavniki pri razisakovanju pojavnosti in povečanju števila oseb, ki trpijo zaradi avtizma oziroma spektra avtističnih motenj, je uveljavitev učinkovite diagnostike in povečano število raziskav na temo avtizma. Kot je povedala strokovnjakinja za avtizem dr. Geraldine Dawson, gre pri avtizmu najverjetneje za sopojavnost genetskih sprememb in onesnaževanja okolja.
Dr. Heather Volk in dr. David Campbell sta objavila raziskavo, ki je vključevala 408 otrok z avtizmom med drugim in petim letom, kjer navajata, da ima velik vpliv na nastanek avtizma kombinacija genetskih dejavnikov in onesnaženega zraka zaradi prometa.
Journal of Medical Microbiology pa je objavil članek dr. Hellene Parrachi in drugih, ki obravnava razliko v črevesni flori zdravih otrok in tistih z avtizmom. Zelo veliko otrok z avtizmom ima namreč težave s prebavo, med vključenimi v raziskavo jih je imelo prebavne težave 91,4 odstotka. Prebavne težave avtističnih otrok so različne, od pogostih diarej, vetrov, napenjanja do zaprtosti in bolečin v trebuhu.
Raziskava poudarja povezanost simptomov avtizma s stanjem črevesja pri otroku. Z drugimi besedami − urejena prebava in uporaba probiotikov je omilila nekatere simptome bolezni.
Spremenjena črevesna mikroflora avtističnih otrok je namreč proizvajala potencialno patogene organizme. Raziskava omenja izboljšanje vedenja in počutja otrok s prehrano brez glutena in kazeina (brez nekaterih žit in mlečnih izdelkov). Ugotovljeno je bilo tudi, da so avtistični otroci pogosto prejemali večje odmerke antibiotičnih zdravil za različne zdravstvene težave, kar je dodatno vplivalo na njihove prebavne težave.
S čim si še poskušajo pomagati starši?
Nekateri starši, ki imajo otroke z avtizmom, poskušajo otroku pomagati še s komplementarnim zdravljenjem. Gre za izobražene starše z višjimi dohodki, ki imajo dostop do kakovostne uradne medicine, poroča psihiater dr. Robin Hansen v članku za Journal of Developmental and Behavioral Pediatrics. Večina staršev uporablja metode, ki ne ogrožajo zdravja otrok.
Zato dr. Hansen poudarja pomembnost nadaljnjih raziskav o učinkovitosti nekaterih ter nevarnosti drugih izbranih metod. Pot naprej, meni psihiatrinja, je ustrezen dialog in sodelovanje.
