Tiskane izdaje
Vprašanje: Draga Milena, mislim, da se s težavami, kot so moje, še niste srečali. Gre za mojo sestro, štiri leta in pol je mlajša od mene, že od otroštva pa sem nekako zadolžena, da pazim nanjo. To je zelo težko, ker je nepredvidljiva, včasih tudi čudnega obnašanja, saj zmeraj hoče, da obvelja njena. Zelo po naključju živiva v istem kraju, jaz imam srečen in urejen zakon, ona pa ima z možem stalne prepire. Svak je zelo dober, tudi potrpežljiv, a sestra se rada skrega že zaradi malenkosti. Tudi z menoj, če sem iskrena. Kadar sta z možem na bojni nogi, se zateče k meni, eden od sinov se umakne v dnevno, ona pa zasede njegovo sobo. Ko se ji zazdi, da je moža že zadosti namučila, se vrne k njemu in spet se sprehajata objeta in zaljubljena do naslednjič. Pred dnevi pa so me poklicali starši, češ kako sem nesramna in kruta, da je morala sestra pri nas jesti vse, tudi meso, čeprav je vegetarijanka. Besede so me zelo prizadele, čeprav so resnične, ampak živimo zelo skromno, saj je mož ostal brez službe. Sestri sem povedala, da ni lepo, da starše obremenjuje z malenkostmi, pa mi je zabrusila, da sem nanjo ljubosumna, ker je lepša od mene in podobno. Zelo me je prizadela, saj imam nenehno pred očmi, kaj vse sem že naredila zanjo. Kaj bi mi svetovali, kaj naj naredim? Za vsako lepo besedo vam bom hvaležna.
Sonja
Odgovor: Draga Sonja, poskušala bom najti kakšno lepo besedo za vse neumnosti, ki ste jih v odnosu do sestre počeli, obljubim. Res je, da naj ne bi delali dobrih del zato, da bi se sončili v prisiljeni hvaležnosti, nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi nam »za plačilo« skakali v hrbet. Že vse življenje ste sestrino podporno društvo, lagali ste zanjo, reševali ste jo iz zagat, celo s partnerjem ste se sprli, če vam je kdaj očital, da počenjate neumnosti. Žrtvovali ste se v njeno dobro tudi na račun družinskega življenja. No, morda ste, kljub vsemu, naredili vsaj en plus, saj ste ji dali vedeti, da izbirčneži za vašo mizo, ko je čas kosila, nimajo kaj iskati.
Glavni krivec za težave, ki ste jih našteli (vseh niti nisem mogla objaviti), je vaša primarna družina, natančneje, vaša mama, ki vas je že od mladih nog vzgajala za nekakšno gardedamo sestri. Z opisi različnih dogodkov v otroštvu in tudi pozneje ste se me prav boleče dotaknili. Čutim vašo nemoč in željo ustreči domačim ter jim še danes pomagati pri vzgoji razvajene sestre, ki je nenehno dobivala tudi vse tisto, za kar ste bili vi prikrajšani. Z najrazličnejšim opominjanjem in kaznovanjem so vam vtepli v glavo, da ste za vse, kar je počela narobe, krivi ter da morate dobro paziti, da jo pred neumnostmi tako ali drugače zavarujete. Grenko sem se nasmehnila, ko ste zapisali, da se je mama jezila na vas, ker si sestra ni izbrala bolj primernega partnerja, in razumem, da ste ji potem (zaradi občutka krivde?) varovali hrbet vsakič, ko se je z možem zapletla v prepir. Čutili ste se odgovorno, ko ji je sredi meseca zmanjkalo denarja, in ste ji na skrivaj posodili, čeprav ste vedeli, da vam ne bo nikoli vrnila. Tudi to, da se je s svojim partnerjem naselila v istem kraju kot vi, ni bilo »naključno«, razen, seveda, če se vam je po »pomoti« zapisalo, da ste ji stanovanje našli vi?
Verjamem, da je sestrin sopotnik prijeten, je pa verjetno edini, ki si ji upa reči tudi ne. Ona pa te besedice ni pripravljena slišati, zato pred njo beži, kam drugam kot v vaše naročje, ki je najbližje in kjer zmeraj dobi potuho.
Še zaradi nečesa vas moram pošteno okarati: svojega sina, tistega, ki se mora ponižno in pohlevno umakniti iz lastne sobe, da jo zasede teta, ste začeli
Vzemite si čas, potem pa se odkrito poglejte v ogledalo. Kaj boste videli? Na eni strani sebe, ki sestri dan za dnem pogrinjate rdečo preprogo in trepetate zanjo. Na drugi številne izgubljene priložnosti, ko bi lahko zase in za družino naredili marsikaj, pa niste, ker ste bili v nenehni pripravljenosti, kdaj bo pri vratih zazvonilo.
Prosite svojega moža, da vam stoji ob strani, ko boste – končno že – dvignili glavo in začeli v svojem sorodstvu delati red. Sicer bo dokaj (pre)pozno, a vendarle. Če se vam bodo tresle noge, popijte malo baldrijanovega čaja, ko boste sestri povedali, da vam njeno obnašanje ni všeč, da je z dnem X konec potuhe, ki jo je dobivala pri vas.
Enako bi vas prosila, da stopite do mame in ji lepo, po odraslo, razložite, da bi bil že skrajni čas, da postane mama obema hčerkama, ne le eni. Predvidevam, da bosta obe nekaj časa jezni na vas, vendar, draga moja, končno morate začeti – vsaj mičkeno – misliti tudi nase. Imate dobrega moža, vas bo pa on vzel v naročje, kadar vam bo hudo. Pa, lepo prosim, ne vzgajajte sinov v podobne poslušneže, kot ste bili vzgojeni vi.
Polagam vam na srce: nikoli več nikomur ne dovolite, da bi vas imel za predpražnik, ob katerega bi si brisal umazane tace. Radi imejte svojo sestro, ker je vaša sestra, in ne zato, ker je to vaša dolžnost. Imejte radi mamo, spoštujte jo, a ne dovolite, da bi še naprej delala razlike v vašo škodo. In ne nazadnje, v teh dneh se bo rodil (če se že ni) vaš tretji otrok, iz vsega srca vam želim, da v lastni hiši ne bi več ponavljali vzorcev, ki so vam jih nekoč, povsem po nepotrebnem, vtepli v glavo vaši starši.
