Odnosi: Vzemite se v roke!

Objavljamo odgovor na vprašanje 52-letne Monike, ki si ob številnih obveznostih in štirih otrokih želi najti čas za novega moškega.

pon, 22.08.2011, 18:00
Vprašanja za Mileno pošljite na tuditi@delo.si ali Nedelo, Dunajska 5, 1000 Ljubljana. Vabimo vas, da nam pošljete tudi komentar na njene odgovore. Zbrali jih bomo in jih objavili ob njenem naslednjem besedilu, in sicer v ponedeljek ob 18. uri na spletni strani Dela.

VPRAŠANJE: Piše vam mati (52 let) štirih otrok, ločena, z nešteto obveznostmi, ki jim je težko kos. Ne vem, kako bom vse zmogla, trudim se, vendar mi nič ne uspeva tako, kakor bi rada. Bivši partner si je našel drugo, mlajšo, ne razumem, zakaj, še zmeraj mislim, da sem bila dobra žena in mama najinim otrokom. Nenehno sem utrujena, brez energije. Počitnice so, otroci jih preživljajo z njim. Navdušeni so, mi bo še njih prevzela Ona? Imam veliko strahov, nihče me ne razume, niti starši ne, prijateljic nimam. Pred kratkim sem spoznala moškega, zelo drugačen je od bivšega, z njim doživljam veliko lepega, toda ne znam mu povedati, kaj bi sploh rada. Ne predstavljam si, da bi ga pripeljala v stanovanje, ker ne vem, kako bi reagirali otroci. Hrepenim po spremembah, hkrati se jih zelo bojim. Iščem odgovore za svoje življenjske neuspehe, a jih ne najdem. Rada bi uživala življenje, toda nenehno me skrbi za druge. Skratka, ne znam biti to, kar v resnici sem. Nosim maske, ki me vlečejo k tlom.

V upanju, da boste našli čas zame, vam z Obale pošiljam lepe pozdrave. Monika

ODGOVOR: Na vašo željo sem pismo močno skrajšala, kljub temu upam, da sem v njem ohranila bistveno, da bodo tudi bralci vedeli, za kaj gre.

Če bi bila na vašem mestu, bi storila več stvari. In to nemudoma. Prvič: vesela bi bila, da se otroci lepo razumejo z očetom, to je največ, kar sta oba lahko »iztržila« ob ločitvi. Pomislite, koliko je takih, ki jim za otroke ni mar, in koliko je tudi žensk, ki naredijo vse, da v imenu nekakšne »pravičnosti« te vezi med otroki in očetom nenehno trgajo in teptajo. Vi ne boste med njimi, kajne? In če se do otrok ne obnaša tako, kakor je treba, naj nesporazume ureja sam, ne da jih, namesto njega, pometate pod preprogo. Pa tudi: ne bojte se, da bi gospa Ona prevzela še njih! Zakaj le?!

Drugič: odločno bi potegnila črto pod preteklostjo. Kar je bilo – je bilo. Vaš bivši je izbral drugo žensko, verjetno zato, ker mu je bolj »zadišala« kot vi. Kljub vaši t. i. popolnosti. Čustev se pač ne da imeti pod nadzorom. Pa tudi: bodite srečni, da vam moža ni več treba deliti z drugo žensko.

Tretjič – napomembnejše: odvrgla bi vse obrazne maske, prenehala bi igrati in se smiliti sama sebi! Če ste zbrali toliko poguma, da ste se zaljubili (?) v drugega moškega, ga spustili v postel­jo, potem niste tako nemočni, mar ne, in ni vrag, da ne bi bili sposobni vzeti v roke tudi sebe, da bi v svoji glavi naredili malo več reda. Predstavljajte si, kako neki mora biti pri duši vašim otrokom, ko vas gledajo, kako se trudite nasmihati, hkrati pa jim daste (lahko tudi brez besed) vedeti, da ste najbolj nesrečno bitje pod soncem? Ne, nikar ne zmajujte z glavo, otroci so bolj pronicljivi in pametnejši, kakor si mislite. Veliko napako tudi delate, ko jih v imenu nekakšne sokrivde zaradi ločitve preveč razvajate, kar vas še bolj izmozgava, ko jim strežete spredaj in zadaj. S tem obnašanjem jih spremin­jate v invalide, saj se jim kmalu ne bo ljubilo niti riti premakniti s kavča, ker bodo računali na vaše posredovanje.

Ne glede na starost otrok – v družini morata biti resnica in iskrenost na prvem mestu. Če se počutite izžete, naj to vedo, in (glede na vaša leta) predvidevam, da niso več dojenčki, torej vas lahko tudi oni malo pocrkljajo. Bi bilo tako težko in nemogoče reči: »Ej, dragi moji, vračam se iz službe, sem kot cunja, bi mi naredili nekaj za kosilo?« Predstavljate si ne (to vem iz svojih izkušenj), kako bi bili otroci veseli, da bi lahko naredili nekaj za vas! Konec tedna pa jih primerno naprosite, ali lahko doma naredijo »generalno« stanovanja, vam pa dovolijo, da se s svojim moškim nekam umaknete.

Popolnoma vas razumem, da so trenutki, ko družina razpade, sila boleči in stresni. Razumem, da ste bili ranjeni, nelogično pa se mi zdi, da se, kljub omembi prijatelja, nočete postaviti nazaj na noge. Pred vami je še celo življenje in vsaka ura, ko po nepotrebnem objokujete preteklost in se delate žrtev, je izgubljena. Morate se vzeti v roke! Počnite stvari, ki jih z bivšim niste nikoli počeli. Predvsem pa postanite otrokom mama in ne dovolite več, da bi vas imeli za služkinjo oziroma za nekoga, od kogar samo jemljejo. Veste, draga Monika, če si ne boste pomagali sami, vam ne bo nihče drug. Vi ste tisti, ki se mora začeti ceniti, hoditi z dvignjeno glavo in se zavedati svojih plusov in tudi minusov. Briga naj vas, kaj si mislijo o vaši ločitvi neki Franceljni in Štef­ke! Ni ga človeka, ki bi ugajal vsem! Začnite se učiti, kako reči »ne«, kako z zamahom roke zavrniti nesmiselne reči! Marsikaj bo postalo drugače, ko boste začutili, da se več ne sprenevedate in da ne igrate! Sprememb v svojem življenju se začnite učiti pri malenkosti. Znebite se te presnete ponižnosti tako v domačem krogu kot v službenem okolju. Pa za božjo voljo, za padce na kolena nikoli več ne krivite ne staršev, ne bivšega partnerja, ne šefa v službi! Če vam je kaj res všeč, povejte, ne pa da hvalite tudi, kadar mislite nasprotno. Že to, draga Monika, da ste si dovolili, da se navežete na drugega moškega, mi daje upanje, da le niste (več) tako nebogljeni, kakor (bi se radi?) se kažete. Nekako se bojim, da v tej svoji nemoči, prisiljeni krhkosti in šibkosti kljub vsemu uživate, celo bojim se, da ste postali od nje hote odvisni. Nikar! Moški ne marajo cagavih, po nepotrebnem cmeravih in ponižnih. Morda je bilo to slednje tudi razlog, da si je bivši našel drugo, zato se potrudite, da z igranjem žrtve ne odženete še koga. Pri dvainpetdesetih moramo ženske prekipevati od energije, uživati ob tem, kar imamo, in ne jokati za tistim, česar ne bomo imele nikoli.

nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no