Petje krepi samozavest in imunski sistem

Glasba je od nekdaj spremljala človeka in človeštvo, danes jo vse pogosteje uporabljajo tudi pri uradnem medicinskem zdravljenju. Pred kratkim so na Univerzi uporabnih znanosti v spodnjeavstrijskem Kremsu organizirali konferenco strokovnjakov, ki raziskujejo učinkovanje glasbe.

Udeleženci z vsega sveta so v Kremsu razpravljali o najnovejših spoznanjih o delovanju glasbe na bolnike – od intenzivne medicine, onkologije, paliativne nege in psihiatrije pa vse do neonatologije. Toda o zdravljenju z glasbo niso govorili le s stališča medicinske učinkovitosti, temveč tudi v okviru vzpostavljanja bolj človečnega zdravstvenega sistema in zmanjševanja stroškov zdravljenja.

Glasbena terapija pripomore k ponovnemu vzpostavljanju, ohranjanju in krepitvi duševnega, telesnega in duhovnega zdravja. Pri tem pa je treba razlikovati dve načeli, pravi doc. dr. Gerhard Tucek, vodja študijske smeri glasbena terapija na univerzi v Kremsu. »Glasbena terapija lahko deluje zdravilno, če gre za aktivno poslušanje v okviru glasbenega življenjepisa posameznega bolnika. Glasbeni življenjepis pri vsakem posameznem bolniku temelji na dejstvu, da so pomembni dogodki v življenju pogosto povezani prav z doživljanjem glasbe. Po drugi strani pa aktivna glasbena terapija izpolnjuje človekovo potrebo po tem, da sam ustvarjalno oblikuje svoje življenje, hkrati pa omogoča nujno potrebno uspešno komunikacijo. Posebej izbrani glasbeni inštrumenti pomagajo pri tem simboličnem izkazovanju potreb in procesov.«

Vsakdo ima svoj »glasbeni življenjepis«

Med osrednjimi temami omenjene konference je bilo vprašanje, kako ovrednotiti delovanje glasbene terapije in kdaj je najboljši čas zanjo. Za pomoč so zaprosili strokovnjake za merjenje spreminjanja srčne frekvence. Med njimi je tudi prof. dr. Klaus Felix Laczika, specialist za interno in intenzivno medicino Klinične splošne bolnišnice Medicinske univerze na Dunaju, ki pravi: »Raziskujemo, kakšne ritme delovanja srca je mogoče prepoznati v vsakdanjem življenju, s posebnimi EKG-napravami spremljamo spreminjanje srčne frekvence in ugotavljamo, kdaj je idealen trenutek za glasbeno terapijo, ki učinkovito podpira proces zdravljenja in ozdravitve bolnika.«

Novo raziskovalno področje, s katerim se v Kremsu ukvarjajo dr. Gerhard Tucek in člani njegovega tima, je v tem, da poleg spreminjanja srčne frekvence ugotavljajo tudi hormonsko stanje bolnika, da bi tako izbrali najustreznejši trenutek za terapijo. »Idealno je, kadar nam uspe z glasbeno terapijo okrepiti naš odnos z bolnikom, ga odrešiti stresa in strahu ter spraviti v sproščeno stanje,« pojasnjuje dr. Tucek. In dodaja, da raven stresa proporcionalno v obratni smeri vpliva na delovanje imunskega sistema, »torej je aktiviranje sil za ozdravitev odvisno od sposobnosti sproščanja«.

Za čim bolj človečno zdravljenje

Znano je, da je proces zdravljenja hitrejši, kadar je bolnik sproščen. V minulih letih so tudi znanstveno dokazali, da v resnici obstaja povezava med duševnostjo in telesom – in to povezavo poskušamo izkoristiti, pravi dr. Gerhard Tucek. Čustva bolnikov lahko po nevrotransmiterjih v organizmu in po biokemični poti močno vplivajo na zdravljenje. Glasbena terapija pomaga, da pride telo v stanje, ki se imenuje vagotonus, stanje sproščenosti (v nasprotju s simpatikotonusom, kot se imenuje stanje akcije, napetosti, stresa). V vagotonusu se telo lahko »obnovi«. Prof. dr. Laczika pri tem poudarja: »Bivanje na oddelku za intenzivno nego je že samo po sebi stresno zaradi hrupa, močnih luči, monitorjev ... Z glasbeno terapijo pa lahko vse to zelo ublažimo.«

Poleg želje, da bi standardno zdravljenje postalo čim bolj humano, pa se avstrijski raziskovalci ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali in koliko lahko glasbena terapija zmanjša tudi stroške zdravljenja. »Če povemo, da stane en dan zdravljenja enega bolnika na oddelku za intenzivno nego 3000 evrov, potem je jasno, da pomeni zgodnejše premeščanje bolnikov z oddelka za intenzivno nego v normalno bolniško sobo tudi velik prihranek,« pojasnjuje prof. Laczika.

V glasbeni terapiji ni idealne glasbe. Napačna je domneva, da obstaja vrsta glasbe ali zvrst glasbenih del, ki lahko terapevtsko enako uspešno delujejo na vse bolnike. »Tukaj se srečujemo tako s kulturnimi kot z individualnimi glasbenimi vplivi,« pravi dr. Tucek. Kulturni vpliv glasbe pomeni, da nekega človeka od najzgodnejše mladosti spremljajo določeni ritmi – tako kot to velja tudi za vizualna doživetja in vonjave, ki so prav tako v različnih kulturah sila različni.

Glasbeni terapevti se zato najprej poglobijo v življenjepis bolnika in poskušajo ugotoviti, katere skladbe so mu ostale v lepem spominu, kar pomeni, da so povezane s pozitivnimi izkušnjami. »S tem se želimo bolnikom približati ne le čustveno in jim polepšati dan, temveč jim tudi omogočiti, da s pomočjo glasbe bolje izražajo svoja čustva,« poudarja dr. Tucek. Vse to nam je pojasnil tudi zato, ker nosilci zvoka niso vedno najboljši za izražanje te individualnosti oziroma ustvarjalnosti, zato pri tovrstnem zdravljenju pogosto posegajo po aktivni glasbeni terapiji z inštrumenti.

Petje podaljša življenje

Petje je bolnikom v pomoč. Tisti, ki poje, od sebe odvrača bolezen. Treba je prepevati, pa ne le zato, ker »tisti, ki poje, slabo ne misli«. Petje krepi samozavest in imunski sistem človeka. V možganih ustvarja svojevrsten koktajl sreče in blagodejno vpliva na dušo in telo.

Ni boljšega in za vse tako zlahka dostopnega načina, da človek odvrže vsa čustvena in psihična bremena, si okrepi voljo do življenja in sproži samozdravljenje, pravi prof. dr. Gerald Hüther, nevrobiolog na Univerzi Göttingen. Med prepevanjem si bolniki odpočijejo – podobno kot med globokim spanjem, pa pojasnjuje dr. Gertraud Glantschning, zdravnica in psihoterapevtka iz vzhodnotirolskega Lienza, katerega območna bolnišnica je bila prva, ki je v Avstriji dobila certifikat »pojoče bolnišnice«. Kot trdi dr. Maximilian Moser, strokovnjak za kronomedicino iz Gradca, petje spodbudi parasimpatikus (del avtonomnega živčnega sistema) in vzpostavi optimalen srčni utrip.

Da petje deluje kot »notranji sprostitveni tek«, pa dodaja Wolfgang Bossinger, specialist za glasbeno terapijo, vodja Akademije za petje in zdravje iz Ulma, ki se je prav tako udeležil mednarodnega srečanja o glasbeni terapiji. Bossinger je bil idejni pobudnik »pojočih bolnišnic«. Teh je zdaj v Nemčiji 15, v Avstriji pa imajo dve takšni zdravstveni ustanovi. Bossinger poudarja, da petje koristi vsem – od komaj rojenih otrok do umirajočih, od bolnikov s telesnimi bolečinami do tistih, ki trpijo zaradi psihičnih težav. Kot je povedal, je skrbel za številne bolnike po možganski kapi, ki niso mogli govoriti, lahko pa so peli – nato pa so si s petjem povrnili tudi sposobnost govora.

Dr. Josef Macher, specialist za anestezijo in protibolečinsko terapijo v bolnišnici v Linzu in vodja tamkajšnje Šole za splošno zdravstveno nego in nego bolnikov, pravi, da glasba koristi tako bolnikom, ki trpijo zaradi bolečin, kot tudi tistim, ki pred operacijo s slušalkami poslušajo priljubljeno glasbo. Ti bolniki potrebujejo manj opiatov, manj je nihanj pri delovanju srca pa tudi narkoza poteka bolj mirno; petje pomirja in zmanjšuje raven stresnih hormonov ter povečuje obrambno moč organizma.

Petje zvišuje tudi raven imunoglobulina A. Raziskave, ki so jih opravili v Nemčiji, so pokazale, da se pri članih pevskih zborov raven tega imunoglobulina med petjem zviša tudi za 240 odstotkov. Med petjem se zvišuje tudi raven oksitocina, hormona, ki se, denimo, sprošča tudi med spolnostjo in ustvarja občutek povezanosti s partnerjem oziroma partnerko. Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da se med petjem sproščajo beta endorfini, ki zmanjšujejo občutek bolečine, sproščata pa se tudi hormona sreče – serotonin in dopamin. Petje torej ustvarja koktajl sreče z močnimi antidepresivnimi učinki in brez slehernih negativnih stranskih pojavov. V raziskavi na Švedskem, v katero so vključili 12.000 ljudi različnih starosti, pa so ugotovili, da člani pevskih društev živijo precej dlje kakor ljudje, ki ne prepevajo.