Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Pogosta diagnoza raka na dojkah vse redkeje usodna

Za rakom na prsih na vsak milijon prebivalcev sveta zboli 667 žensk in štirje moški.

pet, 22.06.2012, 15:00
Ponovitev bolezni pri predebelih

Pri ženskah, ki so imele pri diagnozi raka dojke preveliko telesno težo, je tveganje, da se bo bolezen ponovno pojavila, večje. Večje pa je tudi tveganje, da bodo zaradi nje umrle – kljub temu da odmerek kemoterapije prilagodijo njihovi telesni teži. To je še en dokaz, da življenjski slog vpliva na predvideni potek bolezni, pravi dr. Jennifer Ligibel z inštituta za raziskave raka Dana-Farber v Bostonu in docentka na medicinski fakulteti harvardske univerze. »Bolnice z normalno telesno težo imajo 70 odstotkov možnosti, da bodo živele še deset let po odkritju bolezni, pri tistih s povečano telesno težo pa je takšna verjetnost 65-odstotna,« pravi Ligibelova. In dodaja: »Debelost je dejavnik, na katerega lahko vplivamo. Čeprav nimamo dovolj dokazov, da bi lahko z gotovostjo trdili, da z zmanjšanjem telesne teže in redno telesno vadbo zmanjšamo tveganje za ponovni pojav bolezni, je povezava med življenjskim slogom, prehrano, telesno težo in gibanjem na eni strani ter predvidenim potekom bolezni raka dojke na drugi dovolj jasna.«

Rak na dojki je še vedno najpogostejša oblika raka pri ženskah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je leta 2008 po vsem svetu za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi, med njimi 1,38 milijona za rakom na dojki. Večina obolelih so ženske, se pa tovrstni karcinom občasno pojavi tudi pri moških.

Za rakom na prsih na vsak milijon prebivalcev sveta zboli 667 žensk in štirje moški. V zadnjih desetletjih zaradi državnih programov za njegovo zgodnje odkrivanje in zaradi napredka medicinske znanosti odkrijejo vedno več primerov te bolezni. Število ljudi, ki zaradi njenih posledic umrejo v gospodarsko razvitih državah, pa se ne spreminja oziroma se povečuje precej počasneje kot število na novo odkritih obolenj. Vedno več obolelih to bolezen tudi premaga in preživi.

Slovenija še ni za zgled

Na osmi evropski konferenci o raku dojke, ki so jo organizirali spomladi na Dunaju, so strokovnjaki predstavili podatke o tem, koliko ljudi v različnih evropskih državah preživi to bolezen. Navedli so podatke iz projekta EUROCARE-4, pri katerem spremljajo stopnjo preživetja po petih letih pri bolnicah, pri katerih so raka dojke ugotovili med letoma 1995 in 1999. Njihova stopnja preživetja je v posameznih državah različna, v povprečju 79-odstotna.

Slovenija se po teh rezultatih ne uvršča med najuspešnejše države. V nasprotju z Norveško, Švedsko, Avstrijo, Francijo, Nizozemsko, Švico, Italijo in Španijo, v katerih je stopnja preživetja nadpovprečna, saj znaša 80 odstotkov ali več, je na Irskem, Poljskem, Češkem in v Sloveniji največ 73-odstotna.

V Avstriji dobra praksa

V Avstriji, ki se uvršča med države z najvišjo stopnjo preživetja bolnikov z rakom dojke, se je v zadnjih 25 letih precej povečalo število odkritih primerov, število umrlih pa se je počasi zmanjševalo. Leta 1985 so to diagnozo postavili 3507-krat. Po tem se je število na novo odkritih primerov povečevalo, največ jih je bilo leta 2001 – 4973. Letni seštevek tovrstnih diagnoz doslej ni presegel številke 5000.

Tudi število umrlih za rakom dojke se skoraj ni spreminjalo; v zadnjem času se je nekoliko zmanjšalo. Leta 1985, denimo, je za njim umrlo 1618 ljudi, leta 1992 1746 (največ doslej) in leta 2009 1594. Pred četrt stoletja je torej na vsakih sto na novo odkritih primerov vsako leto umrlo 42 bolnic, danes 32.

Leta 2013 bodo v Avstriji začeli izvajati nov program zveznega ministrstva za zdravstvo, s katerim bodo poskušali bolezen odkrivati še bolj zgodaj. Ciljna skupina so ženske, stare od 45 do 69 let, ki jim bodo v prihodnje redno pošiljali pisne pozive za mamografsko preiskavo. Pismo bo hkrati tudi napotnica za specialistični pregled. Zdravstvena politika pričakuje, da bodo s takim pristopom privabili prav ženske iz nižjih družbenoekonomskih slojev, ki so se doslej redkeje udeleževale preventivnih pregledov.

Novi preventivni program uvaja tudi novost, po kateri bodo morale ženske z gostim tkivom dojke – v takem primeru mamografska preiskava ne pokaže jasnega rezultata – opraviti še diagnostični pregled z ultrazvokom.

Gosto tkivo dojke in tveganja

Dr. Louise Eriksson s stockholmskega inštituta Karolinska pa je skupaj s sodelavci ugotovila, da je pri ženskah po 50. letu starosti, ki imajo velik delež gostega žleznega tkiva, tveganje za ponovni pojav raka dojke dvakrat večje kot pri tistih, ki so že prebolele tega raka, a nimajo takšnega tkiva. Izsledke raziskave so predstavili na evropski konferenci o raku dojke.

Na mamografskih posnetkih ženske dojke se vidijo svetlejša in temnejša območja; svetlejša so območja gostega, vezivnega tkiva in epitelija, temnejša pa so maščobno tkivo. Odstotno mamografsko gostoto je mogoče izračunati z deljenjem gostih območij s skupno površino dojke, ta gostota pa je pri vsaki ženski drugačna. »Razlike so velike tudi pri ženskah v obdobju po menstruaciji. V skupini, ki sem jo proučevala, je bila najmanjša gostota manjša od enega odstotka, največja pa je znašala od 75,5 do 80 odstotkov. Povprečna mamografska gostota je 18-odstotna,« pojasnjuje Erikssonova.

S starostjo se gostota zmanjšuje, vsako leto za približno dva odstotka; najbolj upade med menopavzo, ko skupaj znaša približno deset odstotkov. Raziskovalci so še ugotovili, da je pri ženskah, pri katerih ta gostota presega 25 odstotkov in imajo raka dojke, dvakrat verjetneje, da se bo bolezen ponovila v isti dojki in bližnjih bezgavkah.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se