Tiskane izdaje
To, da človekovo telo in njegova najpomembnejša črpalka, srce, v usklajenem ritmu omogočata nemoten krvni obtok, se zdi samoumevno. Kadar pa zaradi različnih vzrokov srce »iztiri« iz običajnega, enakomernega ritma od 70 do 80 utripov na minuto, je takšno stanje lahko zelo nevarno.
Ker – zlasti v primeru atrijske fibrilacije – to lahko predstavlja nevarnost za nastanek možganske kapi, je tudi preverjanje srčnega ritma lahko življenjsko pomembno.
Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija je stanje, pri katerem se atrija, srčna preddvora v zgornjem delu srčne mišice, neredno krčita. Posledica tako nastale srčne aritmije je nereden srčni utrip, pri katerem število srčnih utripov preseže sto, doseže pa lahko tudi 400, 600 ali celo več utripov na minuto. Zaradi tega se srčna preddvora ne izpraznita povsem – tako kot bi se morala pri normalnem fiziološkem stanju –, kri se ne pretaka pravilno, temveč zastaja v teh prostorih in zaradi tega nastajajo krvni strdki.
Ti se lahko odtrgajo in s krvjo prenesejo v možgane, kar povzroči možgansko kap. Zaradi dolgotrajne atrijske fibrilacije nastanejo po določenem času tudi mehanične okvare funkcije srčne mišice.
Vzroki za nastanek atrijske fibrilacije so različni. Prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pojasnjuje, da k temu večinoma prispevajo različne bolezni srca, ki sčasoma napredujejo oziroma ki niso zdravljene dovolj učinkovito. Po drugi strani pa je ta motnja lahko le pridružena srčnemu obolenju, na primer, pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu ali pri bolnikih z okvarami zaklopk in drugimi srčnimi težavami. Neredko nastane po dolgo trajajočem in slabo nadzorovanem povišanem krvnem tlaku, včasih pa tudi pri bolezni ščitnice. Pri tej se stanje lahko hitro izboljša, takoj po ozdravitvi osnovne bolezni.
Sogovornik opozarja na zahtevnost obravnave atrijske fibrilacije, kajti ko se motnja enkrat začne, jo je zelo težko odpraviti. Bolezen je progresivna, aritmija »promovira« sama sebe... Na srcu namreč povzroča spremembe oziroma tako imenovano remodeliranje, kar nekako samodejno omogoča nadaljevanje aritmije.
V večini primerov gre najprej za bolezen srca in je potemtakem atrijska fibrilacija njena posledica. V določenem, nekoliko manjšem odstotku pa je ta motnja srčnega ritma osnovna, samostojna bolezen, ki je posledično prav tako povezana z različnimi tveganji, predvsem z nastankom možganske kapi. Zanimivo in hkrati skrb vzbujajoče je, da približno tretjina ljudi pri sebi ne zazna oziroma ne občuti srčne aritmije, saj niso dovolj pozorni na to. Zdravnika obiščejo šele, ko se težave stopnjujejo. Te se kažejo med drugim v utrujenosti oziroma pešanju telesne zmogljivosti, zadihanosti, slabšem počutju.
Seveda pa je treba razlikovati med pospešenim srčnim utripom, ki ga spodbudimo z različnimi telesnimi aktivnostmi, s hitro hojo, tekom in z drugimi oblikami telesnega naprezanja, in med motnjami srčnega ritma, ki nastanejo neodvisno od tega.
V prvem primeru se bo pospešen srčni utrip – ta je običajno enakomeren in lahko za krajši čas doseže ali celo preseže 200 udarcev na minuto – po prenehanju aktivnosti hitro umiril.
Motnje ritma v mirovanju
Na motnje srčnega ritma, tudi na najpogostejšo, atrijsko fibrilacijo je treba pomisliti, ko se ta pojavi nenadoma, v mirovanju in ko srčni utrip preseže sto, 150 ali več udarcev na minuto. Prof. Zupan opozarja, da takšno stanje zahteva posvet pri zdravniku, ki opravi potrebno diagnostiko, opredeli naravo motnje – aritmij je več vrst in nastajajo v različnih delih srca, lahko ogrozijo življenja ali so manj nevarne – in izbere primerno zdravljenje. Za atrijsko fibrilacijo velja, da nastane zaradi različnih vzrokov, zato se je tudi nje prijelo poimenovanje »bolezen z več obrazi«. Da bi zagotovili dobro preventivo in kar najbolj optimalno zdravljenje, bi po mnenju sogovornika potrebovali centralni register, dobro organizacijo dela, dovolj kadra, opreme in znanja.
