Tiskane izdaje
Kakor je razvidno tudi iz spletnih komentarjev njunih kolegov, znanstveniki prepogosto priredijo rezultate zato, da se le objavijo. Objave, v katerih denimo trdijo, da so »izjemnega pomena«, navadno pomenijo tudi zagotovljeno financiranje nadaljnjega raziskovanja.
Motiv za njuno pisanje je dejstvo, da številne raziskave o zdravljenju raka pozneje niso uporabne v kliničnem okolju: se pravi, da ne pokažejo enakih rezultatov pri tistih, ki jih najbolj potrebujejo, torej obolelih za rakom. Onkološke klinične raziskave pa so po njunem mnenju (v primerjavi s kliničnimi raziskavami na drugih področjih biomedicine) žal celo najmanj uspešne.
Avtorja menita, da na slabe rezultate v onkologiji vpliva tudi kakovost objave omenjenih predkliničnih raziskav.
Kako zanesljive so objavljene znanstvene študije?
Še posebno v naravoslovju naj bi veljalo: kar je zapisano, dobesedno drži, rezultati morajo biti ponovljivi in zdržati »test časa«. Vse bolj pa postaja razvidno, da znanstvena skupnost ni povsem odporna proti objavi neponovljivih podatkov.
Avtorja sta imela v mislih raziskave znanstvenikov Amgena: čeprav so imele njihove obetavne predklinične raziskave drugačno vrednost kot klinične, sta bila neprijetno presenečena, ko sta ugotovila, da jih je bilo od 53 raziskav možno ponoviti le šest kar je 11 odstotkov.
Raziskave zdravljenja raka bi vendarle, kot ocenjujeta, morale dosegati višje standarde, čeprav so zgolj predklinične.
Najbolj sporno pa je, da so številne med njimi veljale za »napredek na področju zdravljenja raka«.
