Sladkorna bolezen tipa 2 ni neozdravljiva

Edino, kar šteje in varuje pred zapleti pri sladkorni bolezni, je normalen krvni sladkor. Vsak bolnik z diagnozo diabetes tipa 2 ima tri možnosti, kako ga doseči: s spremembo življenjskega sloga, s tabletami ali z inzulinom. Darja Lovšin stavi na prvi pristop.

Darja Lovšin, urednica revije Dita, založnica publicistike s področja sladkorne bolezni in soustanoviteljica Zavoda Diabetes, na knjižnem podiju ni novinka. Spisala je že nekaj tovrstnih priročnikov – Prvi teden je najtežji, Kuhamo po diabetično, Kuharski vodnik za diabetike in ostalo sorodstvo in pred petimi leti Veliki kuharski vodnik za diabetike, ki je bil razprodan tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Tokrat pa v leposlovno obarvanem delu Diabetična lahka kosila, prigrizki in sladice s pomočjo najnovejših dognanj razjasnjuje mite in resnice o diabetični prehrani. Bralca poljudno popelje skozi ključne pojme, ki jih je pri diabetesu treba obvladati, če naj bo bolnik tisti, ki bo obvladal bolezen, in ne obratno (glikemični indeks, obremenilni vpliv osnovnih živil v diabetični prehrani na krvni sladkor). Utrjevanje poti do zdravega in kakovostnega življenja pa doseže gradacijo v preizkušenih receptih, spisanih »za diabetike in ostalo sorodstvo, kajti po tej kuharici lahko kuhajo vsi, ki si želijo dolgo in zdravo življenje«.

Za vse in za vsakogar

Pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 je diabetična prehrana ovrednotena kot terapevtski postopek. Prehranska strokovnjakinja mag. Nataša Trtnik iz službe bolniške prehrane v UKC Ljubljana poudarja, da zdravniki, dietetiki in drugo zdravstveno osebje nimajo čarobne paličice, s katero bi obvladali ali celo odpravili sladkorno bolezen. Vsakdo med nami pa lahko z ustreznim življenjskim slogom in prehranskimi navadami možnost za nastanek bolezni zmanjša na minimum, pri že postavljeni diagnozi pa s takšnim ravnanjem bolezen uspešno obvladuje.

Zmotno je mišljenje, da prehrana pri sladkorni bolezni zahteva posebno in strogo dieto, kajti, tako Trtnikova: »Gre le za zdrav način prehranjevanja, ki bi se ga morali držati vsi. Tu ni prepovedanih in dovoljenih živil, so le priporočljiva in manj priporočljiva, ki jih je treba ustrezno kombinirati v uravnoteženi obrok. Prav tako ni potrebe, da se osredotočimo le na ponudbo diabetičnih (in večinoma dragih) prehranskih izdelkov, saj lahko iz množice povsem običajnih izdelkov izberemo tiste, ki ustrezajo priporočilom zdravega prehranjevanja tudi v primeru sladkorne bolezni.« Sicer pa Nataša Trtnik v recenziji kuharice, za katero je »z veseljem in olajšanjem ugotovila, da ni zgolj še ena v poplavi klasičnih novodobnih kuharic, ampak se bere kot roman o ljubezni in spoštovanju do hrane«, oceni, da ta z odpiranjem vrat v svet čudovitih okusov in zdravih receptov neizpodbitno dokazuje, da je zdravo lahko tudi okusno.

Resnice, polresnice in miti

»Diabetične prehrane se drži toliko polresnic in mitov, da se zdi, kakor da bi stopili v deželo pravljic, kjer čaka požrešen zmaj, ki bo prej ali slej zahteval zase lepo kraljično, če naj dežela v miru živi naprej,« meni Darja Lovšin, ki v knjigi popiše in obrazloži 12 najpogostejših trditev.

Ali (še vedno) drži, da je diabetes tipa 2 neozdravljiva bolezen? Avtorica kuharice, ki zadnji dve desetletji skrbno spremlja napredek diabetologije, prepoznava ozadje diabetesa, nemoč zdravnikov pa tudi bolnike, ki so vse prepogosto preslabo motivirani za doseganje sprememb, poudarja: »Študije kažejo, da dovolj velika izguba telesne mase lahko odpravi sladkorno bolezen tipa 2, ki tako ni neozdravljiva bolezen sama po sebi ali zato, ker nimamo ustreznih zdravil, ampak zato, ker večina bolnikov ni dovolj motivirana za spremembo življenjskega sloga.«

Darja Lovšin je prepričana, da »diabetiki lahko jedo skoraj vse, paziti morajo le na količino, zato je veliko bolje krvni sladkor regulirati s telesno težo kot z izbiranjem živil pri previsoki telesni teži«. Pri tem omenja rezultate študije o vplivu zmanjšanja telesne teže na krvni sladkor (pred nekaj leti so jo izvedli na Oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana), ki je pokazala, da se je pri izgubljenih desetih kilogramih krvni sladkor udeležencev v povprečju znižal za 50 odstotkov, v 30 odstotkih pa se je celo normaliziral. Tudi prepričanje, da je vložena zelenjava brez vrednosti, ima trhle temelje. Nasprotno, Darja Lovšin svetuje, naj bo vložena zelenjava sestavni del malic, kajti novejše raziskave so potrdile, da so vlaknine, ki jih vsebuje vložena zelenjava, koristne za presnovo in upočasnijo napredovanje krvnega sladkorja po obroku.

Napotki za (bolj) zdravo življenje v omenjeni knjižni noviteti so uporabni, zanimivi in, kar je še pomembneje, preizkušeno »jedljivi«. In to je bil avtoričin namen: preseči zamahe z roko in vzdihe v smislu: »Joj, spet ta zdrava hrana …« s pomočjo kulinarične vrednosti receptov, ki jim je geslo »posodil« njen sin, ki je, kot je bil star 12 let, izrekel nepozabni stavek: »Joj, sem vesel, spet bom jedel!«