Smrt zaradi bolezni dihal najpogostejša v Celju

Razširjenost kroničnih bolezni pljuč med prebivalci UE Celje je 10,6 odstotka, slovensko povprečje je 6,8 odstotka.

Ni. Č., Delo.si
ned, 29.01.2012, 12:00

Celje - Analiza kazalnikov zdravstvenega stanja prebivalcev na Celjskem v primerjavi s Slovenijo je pokazala, da so bolezni dihal v celjski regiji in Upravni enoti (UE) Celje pogosteje vzrok smrti kot sicer v Sloveniji. Razširjenost kroničnih bolezni pljuč med prebivalci UE Celje je tako ocenjena na 10,6 odstotka, slovensko povprečje pa je 6,8 odstotka.

Profesor na ljubljanski medicinski fakulteti Ivan Eržen je za STA pojasnil, da je razširjenost kroničnih pljučnih bolezni med odraslimi prebivalci UE Celje bistveno višje tudi od regijskega povprečja, ki znaša 7,3 odstotka.

Po Erženovih besedah so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrt v UE Celje in celjski regiji, sledijo pa rakave bolezni. Pri tem kažejo bolezni srca in ožilja trend upadanja, rakave bolezni pa trend rasti deleža umrlih.

Po podatkih posebne raziskave o razširjenosti dejavnikov tveganja za pojav kroničnih bolezni v letu 2008 je bil delež obolelih za srčno-žilnimi boleznimi v UE Celje 12,9-odstoten. Delež tistih, ki so poročali o teh obolenjih, je bil višji samo še v Velenju. Regijsko povprečje je bilo 8,4 odstotka, medtem ko je bil delež v Sloveniji 10,6-odstoten.

Tveganje, da bodo prebivalci UE Celje zboleli za katerim koli rakom, je primerljivo povprečnemu slovenskemu tveganju, medtem ko je tveganje katerega koli raka prebivalcev UE Šentjur za 14 odstotkov manjše od slovenskega povprečja.

Med najpogostejšimi raki imajo Celjani v primerjavi s celotno Slovenijo 1,2-krat večje tveganje rakov dojke in prostate, prebivalci Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla.

Med raki, ki jih lahko povzroča izpostavljenost toksičnim kovinam, se je pokazala nekoliko večja ogroženost za ledvičnim rakom v vojniški občini, znotraj naselij v celjski občini in njeni okolici pa je tveganje ledvičnega raka večje na območju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje.

Proučevanje motenj rodnosti kot so mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizka porodna teža novorojenčkov in spontani splav pa ne kaže na razlike v pogostosti med UE Celje, celjsko regijo in Slovenijo.

Za to, da bi lahko sklepali o vzrokih za različno razširjenost nekaterih rakov na Celjskem, bi morali poznati stopnjo izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja, pravi Eržen. Dejal je tudi, da na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ni možno potrditi povezave med izpostavljenostjo toksičnim kovinam v bivalnem okolju in ugotovljenim presežkom nekaterih rakov.

Po njegovem mnenju je treba podrobneje proučiti vzroke za povečano umrljivost zaradi obolenj dihal na območju UE Celje in celjski regiji ter v tem okviru opredeliti skupine prebivalstva, pri katerih je tveganje za pojav bolezni dihal povečano. Prav tako je treba raziskati vzroke za večje pojavljanje bolezni dihal v UE Celje in pripraviti ukrepe za zmanjšanje tveganja ter s tem tudi za zmanjšanje obolevnosti oziroma umrljivosti.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se