Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred dvema letoma so se novinarski kolegi iz zdravstva v naslovih prispevkov spraševali, ali smo Slovenci tabletožeri. ZZZS je takrat objavil alarmantne podatke, ki so potrjevali, da se je izdaja zdravil na recept v zadnjem desetletju povečala za 60 odstotkov, približno 50 ton zdravil pa je bilo odvrženih.
Od leta 2010 se je rast uporabe zdravil na recept nekoliko umirila. Zdravniki so jih leta 2012 predpisali skoraj milijon in pol Slovencem (72,2 odstotka prebivalstva). »Po finančnih podatkih, ki zajemajo plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lekarnam v letu 2012, so znašali odhodki obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila 282 milijonov evrov oziroma 12,1 odstotka vseh odhodkov zavoda. Izdatki za zdravila so se glede na leto prej znižali za 8,3 odstotka«. Ta podatek je le navidezno ugodnejši in ni povsem primerljiv s statistiko prejšnjih let, ker ZZZS decembra 2011 in 2012 ni poravnal vseh obveznosti do lekarn.
Skrb vzbujajoč je tudi podatek iz istega vira, da se poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil precej povečuje, saj jih potrebuje čedalje več bolnikov. »Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki za eno osebo presega 2000 evrov na leto, je njihov delež leta 2012 znašal 21,4 odstotka. Ta zdravila je prejelo 16.079 zavarovanih oseb,« smo izvedeli na ZZZS, ki je zaradi rdečih številk zadnja leta ves čas na lovu za prihranki.
Doplačila za zdravila, ki jih zavod ne bo plačal v celoti
Kot zatrjujejo v Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniški zbornici Slovenije, med ekonomske ukrepe sodi tudi za jesen napovedana uvedba terapevtskih skupin. »Te naj bi vključevale vse zdravilne učinkovine za zdravljenje ene bolezni. Na primer v eno od njih bi bila vključena vsa hormonska kontracepcijska, v drugo vsa zdravila za želodčne težave itd. V vsako skupino naj bi bilo vključenih pet, šest zdravilnih učinkovin, vsako pa ponuja pet šest različnih proizvajalcev.
Se pravi, da vsaka terapevtska skupina lahko združuje tudi po 30 ali 50 zdravil. V vsaki bo zavod določil najvišjo priznano vrednost, se pravi ceno, ki jo je pripravljen plačati. Če bo ta višja, bo moral bolnik zdravilo doplačati ali se vrniti nazaj k zdravniku, da mu bo predpisal zdravilo, ki ne presega priznane vrednosti,« pojasni Darja Potočnik Benčič, predstavnica Lekarniške zbornice iz Lekarne Ptuj.
Doplačilo za posamezno zdravilo bo lahko znašalo od nekaj centov do več evrov. »Pri doplačilu za trimesečno terapijo je za marsikoga to lahko pomemben znesek,« je prepričana mag. Nina Pisk s Slovenskega farmacevtskega društva, ki meni da bi morali novost pred uvedbo bolje proučiti.
Tudi obnovljivi recepti, ki jih je ZZZS uvedel januarja 2012, niso bili do konca domišljeni. Lekarne v javni mreži so lani obdelale več kot 16 milijonov izdanih receptov, dva milijona različnih zdravil pa je bilo izdanih na podlagi obnovljivih receptov.
Raziskava, ki jo je sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu opravila aprila, je pokazala, »da bi bilo treba zagotoviti usklajenost pri predpisovanju zdravil na obnovljivi recept med splošnimi zdravniki in specialisti, definirati in izboljšati način komunikacije med zdravnikom in lekarniškim farmacevtom ob predčasni zaključitvi obnovljivih receptov oziroma spremembi terapije, veliko izboljšavo pa pričakujejo tudi z uvedbo e-recepta, s čimer bi racionalizirali predpisovanje in izdajanje zdravil ter bolje poskrbeli za varnost bolnikov«.
»Uvedba obnovljivega recepta je zagotovila številne prednosti, vendar lekarniški farmacevti ocenjujemo, da je bil projekt izveden prehitro, brez ustrezne informacijske podpore, brez sodelovanja predstavnikov vseh potrebnih strok in komunikacije med njimi, bolniki pa so bili o spremembah preslabo obveščeni,« poudarja Darja Potočnik Benčič.
»V Sloveniji zdravila na obnovljive recepte najpogosteje predpisujejo nekoliko starejšim bolnikom, povprečna starost anketiranih je bila 61 let, vendar jih zdravnik o tem ne seznani vedno,« pravi mag. Nina Pisk. Med njimi je 75,1 odstotka anketiranih imelo na obnovljivi recept predpisano eno, dve ali tri zdravila, četrtina pa več kot štiri zdravila. Polovica zdravil je bila pričakovano predpisana iz skupine za zdravljenje bolezni srca in ožilja, sledila so zdravila za zdravljenje bolezni presnove, zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov, zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni.
