UKC: premalo denarja za kakovostno zdravljenje vseh

Politika mora sprejeti sistemske ukrepe za povečanje sredstev ali prevzeti odgovornost za težke bolnike.

Objavljeno
28. februar 2014 19.46
Medicinsko osebje v UKC v Ljubljani 5. avgusta 2013.
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Naša največja bolnišnica bo morala nekaterim bolnikom zapreti vrata, če se financiranje ne bo izboljšalo. To dejansko pomeni podaljšanje čakalnih dob, skrbeti pa nas mora tudi padec kakovosti in varnosti, so sporočili iz UKC po četrtkovi seji sveta zavoda.

Univerzitetni klinični center (UKC) je ena največjih bolnišnic v Evropi, primerljiva z dunajskim univerzitetnim centrom AKH, univerzitetno bolnišnico v danski Odensi, nizozemsko v Groningenu. Zdravniki UKC so izvedli lani več kot milijon (natančno 1.118.119) pregledov in zdravljenj, od tega 756.657 v ambulantah, 100.622 bolnikov pa je ležalo v bolnišnici. Med njimi so bili tudi najtežje bolni in poškodovani, ki jih vozijo v UKC iz vse Slovenije, saj je tam najbolje usposobljena bolnišnica v državi. Bolniki so v povprečju v bolnišnici 5,5 dneva, kar je zelo malo.

UKC je imel lani 424,3 milijona evrov prihodkov, kar je precej manj od naštetih evropskih bolnišnic. To je tudi 27,8 milijona evrov (6,2 odstotka) manj kot leto prej. UKC znižuje stroške že nekaj let, lani pa je dodatno znižal stroške porabljenega materiala za 2,9 milijona evrov (2 odstotka). Kljub temu je poslovno leto je končal z 22 milijoni (4,9 odstotka) izgube. »Izguba je izrazito posledica zniževanja cen zdravstvenim storitvam, sprememb načina obračuna zdravstvenih storitev, podcenjenosti nekaterih zdravstvenih programov, neplačanega programa, povišanja DDV in odprave tretje četrtine nesorazmerij plač. Če bi bilo financiranje enako kot leta 2012, bi UKC zaključil poslovno leto 2013 pozitivno,« so sporočili javnosti. A ni bilo.

ZZZS je še znižal cene in tudi ni plačal vseh zdravljenj bolnikov (nakazal je 21,5 milijona evrov manj kot leta 2012). »Za razliko od večine drugih izvajalcev smo v UKC tudi lani ne le ohranjali obseg zdravstvenih obravnav, pač pa ga v nekaterih primerih povečevali. Tako smo ohranili dostopnost v korist prebivalcev ob jasnem zavedanju, da je takšen način delovanja poslovno škodljiv za inštitucijo. Postavljeni smo bili pred dilemo ekonomske koristi ali koristi za paciente. Odločili smo se za slednje in se pozicionirali kot »inštitucija upanja in zaupanja za slovenske paciente«. Povsem jasno je, da bo treba za enak obseg in kakovost zdravstvenih storitev, kot smo jih imeli Slovenci do sedaj, nameniti več sredstev. Ali pa, nasprotno, če ne želimo namenjati za zdravstveno varstvo primerljivega obsega sredstev kot druge razvite države, se bo treba sprijazniti z manjšim obsegom in kakovostjo obravnave. To je izrecna naloga politike,« je sporočil Simon Vrhunec, generalni direktor UKC.

Na neobvladljive posledice ukrepov, ki jih je sprejela vlada v zadnjih letih, opozarja tudi poslovni odbor UKC, ki poudarja, da se od zdravstvenih zavodov pričakuje uravnoteženo poslovanje, kar pomeni podaljševanje čakalnih dob, skrbi pa jih tudi kakovost in varnost obravnave pacientov. »Ob omejenih prihodkih z že izkoriščenimi notranjimi rezervami UKC ne more več zagotoviti enakega obsega in kakovosti storitev kot v preteklosti. V dobro bolnikov pričakujemo sistemske ukrepe,« so še sporočili iz UKC.