V tem času so klopi najbolj aktivni

Klopni meningoencefalitis Slovenija med državami z najvišjo stopnjo obolevnosti, cepljenih zelo malo.

Objavljeno
17. junij 2014 15.01
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica
Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroči vbod okuženega klopa in na zdravju pusti hude posledice. Slovenija spada med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME, saj pri nas zboli v povprečju tristo ljudi na leto.

Največ obolelih je na Koroškem in Gorenjskem, vendar zadnja leta rast obolenj zaznavamo tudi na območjih, kjer so bile okužbe s KME v preteklosti manj pogoste, vključno z Goriško, kjer je po ocenah strokovnjakov cepljen zgolj odstotek prebivalcev.

Od bolečin v glavi do kome

Ivan Sedej je na lastni koži izkusil vse nevšečnosti vboda okuženega klopa. Ne le to: zbolel je za najhujšo obliko KME. Po hudih bolečinah v glavi, mišicah in sklepih je sledil padec v komo. »Zgodilo se je novembra 2005. Odpeljali so me v Ljubljano, kjer so odkrili, da imam klopni meningoencefalitis. Po šestih mesecih zdravljenja se je moje zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da so me premestili v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer sem ostal še pol leta. Zatem so me poslali v Staro Goro,« pripoveduje.

Na vprašanje, kakšne težave je imel zaradi vboda okuženega klopa in KME, odgovarja: »Preden sem padel v komo, nisem mogel delati prav nič. Niti dihati niti se premikati, kot bi mi potrgali vse mišice. Tudi pozneje sem bil še dolgo na aparatih, da sem lahko dihal. Dobival sem izključno tekočo hrano. Preden sem prišel na oddelek v Stari Gori, ki deluje v sklopu šempetrske bolnišnice, sem imel le 48 kilogramov. KME je resnično huda bolezen. Danes na srečo lahko hodim, vendar si ne morem zavezati čevljev, niti zategniti pasu. Imam pa dobro glavo in dobre noge,« optimistično pove Sedej, ki proti okužbi s KME ni bil cepljen.

Bolezen z več obrazi

Dr. Eva Brecelj, vodja službe za varstvo otrok in mladine v novogoriškem zdravstvenem domu, poudarja, da ima KME več obrazov in da je, denimo, takšen potek bolezni, kot ga je opisal Sedej, pri otrocih zelo redek.

»KME se pogosteje pojavi pri odraslih. Približno dve tretjini odraslih, ki zbolijo, pa ne gre po poti, ki jo je opisal pacient. Tudi pri otrocih do petnajstega leta se po podatkih iz literature tako hud potek bolezni razvije pri največ štirih odstotkih. V tej starostni skupini gre v 70 odstotkih za tako imenovano 'lahko' bolezen, čeprav je izraz morda sporen, saj imaš lahko tudi meningitis, pa stroka to uvršča v sklop 'lahkih' bolezni. Največkrat se kaže z visoko temperaturo, hudimi glavoboli, bruhanjem in otrplostjo tilnika. Poleg 'lahke' poznamo še težko in najtežjo obliko bolezni. Čeprav je najtežjih oblik pri otrocih resnično malo, pa se vse skupaj lahko konča s trajnimi okvarami in celo smrtjo, kar navaja tudi literatura,« pojasnjuje pediatrinja.

Ker je KME virusna bolezen, zdravila proti njej ne poznamo, dodaja. Medicina tako omogoča zgolj simptomatsko oziroma podporno zdravljenje, pri katerem pacientom podprejo osnovne življenjske funkcije in upajo na sprejemljiv razplet bolezni. »Ker zdravila proti KME zelo verjetno še nekaj časa ne bomo dobili, je toliko pomembneje, da bolezen preprečimo. Načinov je več, najpomembnejši in najučinkovitejši je prav cepljenje. Sicer pa je čas od prisesanja klopa do prenosa virusa v človeka lahko izredno kratek. Če smo klopa odstranili, to še ni jamstvo, da se virus ni prenesel na človeka,« opozarja Brecljeva.

S primerom KME zaradi prenosa virusa s klopa se pri otrocih sicer še ni srečala. Po njenih besedah je pri najmlajših pogostejša borelioza, in sicer v blažji obliki. Poleg tega so obravnavali nekaj otrok z razširjeno obliko borelioze; v teh primerih se je zdravljenje nadaljevalo v bolnišnici.

Dolgotrajne posledice pri najmanj tretjini

Po besedah Jurija Karapandže, specialista fiziatrije in rehabilitacijske medicine z oddelka šempetrske bolnišnice v Stari Gori, se vsako leto srečajo z dvema do tremi pacienti z najtežjo obliko KME. »Pri njih se posledice kažejo v motnjah govora, dihanja in gibanja, pojavljajo se tudi motnje vsakodnevnih življenjskih funkcij. Nekoliko več bolnikov srečamo v ambulanti, ti imajo lažje oblike KME. Najmanj tretjina do polovica bolnikov čuti dolgotrajne posledice, ki trajajo od pol leta do leta dni. V lažji obliki bolezen prizadene možganske ovojnice. Polovica teh bolnikov ima možnost, da popolnoma ozdravijo. Druga polovica pa ima poleg možganskih ovojnic prizadete tudi možgane in hrbtenjačo,« poudarja.

Zdravljenje je v takšnih primerih usmerjeno v usposabljanje mišičnih funkcij ter moči za hojo in gibanje, najprej pa seveda v samostojno dihanje. Žal nekateri bolniki ostanejo priklenjeni na aparate in so popolnoma odvisni od pomoči drugih, priznava Karapandža.

Dr. Marko Vudrag, predstojnik novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato obžaluje, da je pri nas tako majhna precepljenost proti KME, čeprav spadamo med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti. »Čas za cepljenje je vse leto. Nikdar ni prepozno. Cepljenje ne škoduje, ker to ni živo cepivo. Gre le za kapsulo virusa, ki pri človeku povzroči imunski odgovor,« zatrjuje.

Cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov: prvi dozi cepiva po mesecu dni sledi druga, tretja pa v roku leta dni. »Čeprav dva odmerka zagotavljata zelo visoko zaščito, 97- odstotno ali še večjo, nista dovolj,« opozarja Vudrag, ki priznava tudi, da je cepivo pri nas precej drago. »V Avstriji, kjer zavarovalnice krijejo del stroškov cepljenja, je precepljenost zelo visoka, kajti država se trudi, da so njeni državljani zdravi,« poudarja.

Sosedje se lahko pohvalijo s kar 86- do 90-odstotno precepljenostjo, zato je primer Avstrije, tako Vudrag, zgodba o uspehu. »Slovenski primer je žal drugačen: bolj optimistični poročevalci pravijo, da imamo pri KME 12-odstotno precepljenost, po naši oceni pa se giblje med šestimi in sedmimi odstotki. To je odločno premalo. Zato bi radi pripravili kampanjo, da bi se v prihodnje na tem področju vendarle nekoliko bolj približali Avstrijcem.«