Velike težave zaradi neznatnih nadlog

Ljubljana – Čeprav prebivalstvo in zdravstveni sistem danes najbolj bremenijo kronične nenalezljive bolezni, se je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločila, da današnji svetovni dan zdravja posveti nalezljivim obolenjem, tako imenovanim vektorskim boleznim, ki jih prenašajo komarji, klopi, peščene muhe, vodni polži …

Ti prenašalci bolezni imajo resda večinski domicil v bolj eksotičnih deželah, a z globalizacijo je svet postal nenavadno majhen. Zato WHO opozarja, da tovrstne bolezni ogrožajo že več kot polovico svetovnega prebivalstva, in poudarja, da se je z ustrezno zaščito mogoče ubraniti bolezni, ki jo okužena žival na človeka prenese s pikom ali z ugrizom.

Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je Majhen ugriz – velika težava. Podatki, ki opozarjajo, da danes na letni ravni za, denimo, lišmenijazo (prenašalci so muhe) zboli kar 1,3 milijona ljudi, ali da je tveganju za okužbo z dengo (prenašajo jo komarji iz skupine aedes) izpostavljenih kar 40 odstotkov svetovne populacije, so grozljivi – a kljub vsemu toliko oddaljeni, da Slovencem ne povzročajo resnih skrbi.

Na Slovenskem so najbolj nevarni klopi

Drugače pa je s klopi. Ti prenašajo različne bolezni, v Sloveniji prednjačita klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, vsake toliko pa tudi pri nas odkrijejo humano granulocitno anaplazmozo. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v lanskem letu pri nas za lymsko boreliozo zbolelo 6938 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom (KME) pa 310 – zaradi prenosa omenjenih vektorskih nalezljivih bolezni z vbodom klopa.

Če odkrijemo klopa, ga je treba nemudoma odstraniti. Velikokrat vbod klopa, čeprav okuženega, ne sproži bolezni (organizem premaga virus KME), včasih pa se to kljub vsemu zgodi. V takem primeru virusna okužba sproži vnetje možganskih ovojnic in možganovine. Meningoencefalitis običajno poteka v dveh fazah: prva se začne en teden do dva tedna po klopovem vbodu, znaki pa so podobni kot pri gripi, od slabega počutja, utrujenosti, povišane telesne temperature do bolečin v mišicah in glavobola. V drugi fazi se že povišana telesna temperatura še zviša, glavobol je še hujši, spremljajo pa ga slabost, bruhanje in drugi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki lahko povzročijo nezavest, včasih pa tudi ugasnejo življenje obolelega.

Najpogostejša infekcijska bolezen je borelioza

Pri lymski boreliozi, ki je pri nas najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi, obolenje na začetku najbolj prepoznavni odtis pusti na koži. Na mestu vboda se (lahko šele po nekaj tednih) pojavi rdečina, ki se širi navzven, v sredini pa bledi in dobi obliko obroča. To obolenje se lahko kasneje izrazi bodisi kot prizadetost srca in živčevja bodisi kot prizadetost sklepov.

Kot opozarjajajo na NIJZ, so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, medtem ko je tistih, ki so okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, kar se odraža tudi v deležu obolelih. Epidemiologi vsem, ki se veliko časa zadržujejo v naravi – ne le v gozdu, ampak tudi doma, na vrtu – priporočajo cepljenje, za katerega zagotavljajo, da je varno in učinkovito. Toda podatki kažejo, da se Slovenci za cepljenje le stežka odločajo – v nasprotju z Avstrijci, kjer je razširjenost povzročitelja bolezni podobna kot pri nas. Tam je bila leta 1980 precepljenost šestodstotna, danes pa je cepljenih 88 odstotkov celotne populacije; medtem ko se tam redno cepi 58 odstotkov prebivalstva, je pri nas ta delež še vedno le 6,5-odstoten.

Ker cepiva za zaščito pred lymsko boreliozo ni, je ključna čim zgodnejša prepoznava okužbe (rdečina, ki postopoma bledi iz sredine navzven – Eriyema migrans); zdravijo jo z antibiotiki, ki preprečijo resne pozne zaplete.

Pomembna je učinkovita zaščita pred piki

Tako pri omenjenih kot tudi pri drugih vektorskih boleznih pa ostaja ključnega pomena zaščita pred piki insektov, ki vključuje ustrezna, lahko tudi lahna oblačila, ki naj zakrijejo čim večji del kože, uporabo repelentov, ki odganjajo mrčes, tam, kjer je to še posebej priporočljivo, pa tudi dosledno uporabo zaščitnih mrež. Po pohajkovanju v naravi ali po delu na vrtu je treba pregledati kožo in klopa takoj odstraniti.

Med potovanji v nekatere eksotične dežele je priporočljivo preventivno jemanje zdravil pa tudi cepljenje (pred potjo).