Verjemite, izplača se

Čeprav je štiriperesna deteljica med drugim tudi matematični pojem, včasih poimenovan štirilistna krivulja, priznam, da je moja ključna asociacija ob omembi te besedne zveze povezana s tako rekoč vsepovsod rastočo rastlino, ki mi je nadvse ljuba. Morda zato, ker skorajda ni sprehoda ali pohoda, na katerem ne bi našla vsaj ene štiri- ali petperesne deteljice, ki jih nekateri med nami uzrejo tako rekoč na vsakem koraku, mnogi pa te sreče, žal, ne občutijo nikoli.

Fenomen štiriperesne deteljice je večplasten. Človek jo lahko posuši in hrani pri sebi kot starodavni simbol sreče, lahko pa najde srečo že v naravi, v katero se poda po napornem delu. V zavedanju, da je prav gibanje tisto, ki mu bo poleg barvitih in vznesenih občutij pomagalo ohranjati tudi zdravje – po zadnjih dognanjih celo temeljiteje in učinkoviteje kot, denimo, tek.

Zanimivo je, da so tudi ključna kronična obolenja – sladkorna bolezen, rak, srčno-žilna obolenja in kronična obstruktivna pljučna bolezen – štiri. Njihova pojavnost pa je neovrgljivo povezana s štirimi življenjskimi dejavniki, ki zaznamujejo ne le človekov položaj v družbi, ampak posredno tudi njegovo zdravje – stopnja izobrazbe, (ne)zaposlenost, premoženjsko stanje in družbena (ne)enakost. In slabši ko so omenjeni življenjski zaznamovalci, tesneje so povezani s štirimi ključnimi dejavniki tveganja: z nezdravim prehranjevanjem, telesno neaktivnostjo, s kajenjem in čezmernim pitjem alkohola.

In tako je krog lahko kaj hitro sklenjen. Kaže se v zdravstveni podobi prebivalstva sodobnega sveta; to vse bolj podlega diktiranemu življenjskemu ritmu in navadam, ki bi se jim v normalnih okoliščinah na daleč izognili, danes pa ostajajo zaščitni znak brezkompromisnega pehanja za uspehom. Po tem, ko je uspeh dosežen – v primeru neuspeha pa že prej –, pa klecnejo pod nakopičenim bremenom.

Nadvse poveden odsev takšnega stanja je razmah obolevnosti za diabetesom, ki so ji že pred sedmimi leti pripisali epidemiološke razsežnosti. Nedoumljivo je pravzaprav, kako neobvladljivo se širi ta bolezen, ki bi jo bilo – če govorimo o diabetesu tipa 2 – mogoče preprečiti. Z jasnimi, dobro poznanimi zaščitnimi ukrepi. Z zdravim načinom življenja. Torej po »receptu«, ki je že dolgo znan kot najbolj učinkovit za ohranjanje zdravja in za preprečevanje resnih kroničnih obolenj. A očitno je udejanjanje preprostih, tako rekoč samoumevnih, stroškovno vse prej kot obremenjujočih in prav nič sofisticiranih ukrepov nadvse težka naloga. Zato to opravilo ostaja v rezervi – za takrat, ko se človeku zazdi, da mu resnično preostane le še odrekanje razvadam, ki so ga stale zdravja.

Toda kaj, če je za ukrepanje prepozno? Če je diagnoza že postavljena? Pri diagnozi diabetes tipa 2 je vendarle drugače kot pri, denimo, sladkorni bolezni tipa 1, ki ni ozdravljiva. Dvojko je, kot potrjujejo najnovejša dognanja, mogoče popraviti in jo tudi odpraviti. Z zmanjšanjem telesne teže, z vzdrževanjem krvnega sladkorja na ravni petice.

Pri bolezni, kateri koli, je zadnja stvar, ki si jo človek sme dopustiti, opuščanje upanja. Verjeti je treba v zmago. Le ven je treba, v naravo, in prehoditi kilometre dolgo pot, da bi jo našli. Verjemite, izplača se.