Virusne okužbe dihal: Zdravila ni, je pa preventiva

Na pediatrični kliniki in kliniki za infekcijske bolezni UKC Ljubljana že od decembra sprejemajo čedalje več dojenčkov in malčkov z akutnim bronhiolitisom, ki ga povzročajo najrazličnejši virusi. Zaradi zapletov je bolezen lahko tudi usodna, kar se je žal letos že zgodilo. A ker vrhunec obolenj šele prihaja, epidemija pa lahko traja še nekaj mesecev, je ključnega pomena, da starši majhnih otrok upoštevajo preventivne napotke in tako zmanjšajo možnosti za obolevanje.

Respiratorno sincicijski virus (RSV) se kaže večinoma kot okužba, ki prizadene zgornja dihala. Pri otrocih, mlajših od dveh let, predvsem pa pri dojenčkih, lahko prizadene tudi spodnja dihala, v obliki bronhiolitisa ali pljučnice, je pojasnila asist. Tatjana Mrvič, dr. med., s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Akutni bronhiolitis se običajno razvije po obolenju zgornjih dihal, ki ga spremljajo zamašen nos, kašelj, lahko tudi vročina, po nekaj dneh pa se okužba razširi na spodnja dihala, pri čemer lahko otroci še bruhajo ali odvajajo mehkejše blato.

»Vsako leto v UKC sprejmemo med 500 in 1000 otrok z diagnozo akutnega bronhiolitisa, ki ga povzročijo RSV in preostali virusi (adeno, korona, rino, boka, humani metapneumovirus …). Razlog za sprejem teh otrok je potreba po dodatnem zdravljenju s kisikom in/ali dodajanje tekočine intravensko, če otrok ne more piti oz. bruha). Približno desetina sprejetih otrok pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti in umetno predihavanje.«

Ogroženi najmlajši in najšibkejši

Težji potek bolezni je pogostejši zlasti pri zelo majhnih dojenčkih, nedonošenčkih, otrocih s kronično pljučno boleznijo, prirojeno srčno napako ali imunsko pomanjkljivostjo. »Okužba z RSV je tako kot druge virusne okužbe, tudi gripa, lahko smrtna. V razvitem svetu umre do pol odstotka obolelih otrok, ki nimajo pridruženih bolezni, in celo do tri odstotke otrok, ki imajo neko osnovno obolenje. Posamezni smrtni primeri zaradi virusnih okužb pri otrocih so tudi v Sloveniji, a so na srečo zelo redki,« je povedala Mrvičeva.

»RSV je virus, ki povzroča dihalno stisko. Dokler otrok s povečano frekvenco dihanja zadosti oskrbi s kisikom, še gre. Ko pa začne omagovati, ker nima zadosti rezerve oziroma se utrudi, začne dihati čedalje bolj počasi, s tem oskrba s kisikom pada in zdravstveno stanje se začne izrazito slabšati: začne se kopičiti ogljikov dioksid in dogajati vse tisto, kar imenujemo odpoved dihanja. Včasih, k sreči redko, ne more pomagati nič več, niti respirator, ki prevzame dihanje namesto otroka, niti dovolj kisika, niti korekcija elektro­litov, skratka, nič. Ne gre za to, da bi kaj spregledali, saj meritve že dovolj zgodaj pokažejo, da se stanje slabša. Ne gre niti za prepozno intubacijo ali priklop na respirator. Če bi vedeli, zakaj pri nekaterih otrocih nastopijo tako neugodni zapleti in dogodki, ki se lahko končajo usodno, potem bi bili res bogovi v belem, za kar ljudje pogosto mislijo, da smo. Pa, žal, to presega naše zmožnosti in znanje,« je pojasnila Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. pediatrije in specialistka šolske medicine, iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Letošnja sezona okužb z RSV se je šele dobro začela, virus namreč kroži v populaciji v zimskih mesecih, nekako od novembra do aprila, zato zdravniki in pediatri pričakujejo povečano število obolelih še najmanj tri mesece. Specifičnega zdravljenja za akutni bronhiolitis ni – pri otrocih je treba poskrbeti za zadosten vnos tekočine, redno čistiti nosek s fiziološko raztopino in zniževati morebitno vročino. Če otroci bruhajo, ne pijejo in/ali težko ter hitro dihajo, je potreben pregled pri zdravniku.

Napol zdravi v vrtec

Lahko pa starši veliko naredijo že preventivno, da otroke obvarujejo pred okužbo. Ti se namreč okužijo z izločki dihal – ob kašljanju, kihanju –, lahko pa tudi prek rok oz. predmetov in igrač, na katerih so izločki. Kakor je povedal prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je »ključna dobra higiena rok. Treba je omejiti obiske, zlasti majhnih otrok. Doma se ne sme kaditi. Odsvetujemo tudi obiskovanje nakupovalnih centrov ali drugih zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi, z majhnimi otroki, hkrati pa priporočamo čim več gibanja na svežem zraku. Če otrok že obiskuje vrtec, morajo starši poskrbeti, da ostane doma, dokler se popolnoma ne pozdravi. Če pa je doma dojenček, mlajši od šestih mesecev, in ima sorojenca v vrtcu, naj starši tega vzamejo iz varstva.«

»Dokazano je, da otrok iz vrtca prinese domov bolezni, za katerimi starejši morda sploh ne bo hudo zbolel ali jih je že prebolel in je zato deloma ali v celoti imun. Tudi sicer je vrtec, ki je kot vzgojna institucija izjemnega pomena, v starosti od 1. do 2. leta za otroka z zdravstvenega vidika izjemno neugoden, saj ponavadi prvo zimo, obkrožen z virusi, med napol bolnimi in napol zdravimi vrstniki, preboli osem do deset viroz in se žal pogosto tudi sam napol zdrav vrne v skupino,« je ponavljajočo se situacijo v slovenskih vrtcih povzela dr. Grmek Martinjaševa, ki se sicer zaveda, da so matere v teh časih težko dovolj dolgo ali sploh na bolniškem dopustu zaradi nege otroka.

Podobno so opozorili v Združenju za pediatrijo, kjer so poudarili, da ko bolan otrok ostane doma, s tem zmanjšamo možnost zapletov bolezni in širjenje okužbe v vrtcih oziroma v šoli, med preventivnimi ukrepi pa so navedli tudi cepljenje proti gripi. »Po izkušnjah iz prejšnjih let bo namreč sezoni okužb dihal z RSV in drugimi virusi sledila gripa,« je zapisala predsednica združenja dr. Margarete Seher Zupančič.