Če je mraz in se nam ne ljubi iti zdoma, si zlahka uredimo telovadni kotiček doma.

Precej ljudi priznava, da se pozimi rekreirajo manj, še zlasti če jim je najljubše gibanje v naravi, kažejo raziskave ljubljanske fakultete za šport (FŠ) o telesni oziroma športni dejavnosti Slovencev. Razkrivajo tudi, da so športnorekreativne dejavnosti v naravi med Slovenci najbolj priljubljene, recimo hoja, kolesarjenje in tek, in da se velika večina raje rekreira samostojno, brez (strokovnega) vodstva. Kako torej tudi pozimi nadaljevati redno telesno vadbo, ko je vreme dokaj neprijazno za sopihanje na prostem, zlasti med tednom, ko se hitro stemni in se mesto ovije v smog?

Dr. Maja Pori, predstojnica oddelka za športno rekreacijo na FŠ, opozori na nekatera tveganja, ki jih prinese zima oziroma mraz: »Tisti, ki so dovzetni za pljučna obolenja, si morajo zavarovati nos in usta, saj s tem onemogočijo vdor zelo mrzlega zraka v pljuča. Prav tako je priporočljivo dihanje skozi nos (zrak se bolj segreje), kar pa pri športnih dejavnostih višje intenzivnosti največkrat ni mogoče, saj so potrebe po kisiku večje. Zato je pozimi bolj priporočljiva malo manjša intenzivnost vadbe. Smo pa že zasledili zdravniška opozorila, da športne dejavnosti v megli in umazanem zraku niso priporočljive, saj zaradi povečanih potreb po kisiku vdihnemo več strupenih delcev.«

Alternativ za rekreacijo na toplem in suhem je veliko, od fitnesa do badmintona, od joge do plezanja, od pilatesa do odbojke, skratka, premišljevanje, česa se lahko lotimo pozimi, da se bomo potili in razgibavali pod streho, ne zahteva prav veliko mentalnega napora. Tudi ne, če premoremo dovolj prostora in denarja za domačo različico dobro opremljenega fitnesa. Malce več domišljije (in volje, ampak ta je potrebna vsakič znova, ko je naša rekreacija povsem prepuščena samoiniciativnosti) zahteva ureditev domačega telovadnega kotička z zgolj peščico pripomočkov. No, recimo, da je eden malce večji in dražji.

Porijevo smo vprašali, katero napravo za aerobno vadbo bi najbolj priporočala za domačo telovadnico: sobno kolo, simulator teka ali teka na smučeh, veslanja, orbitrek? »Z vidika aerobne vadbe so primerne vse, izbira pa je seveda odvisna od tega, ali nekdo raje kolesari, teče, vesla... Osebno se bolj nagibam k napravam, na katerih ne sedimo. Število ljudi, ki večino dneva presedijo, bodisi v službi bodisi v prostem času, je namreč vsako leto večje. Posledice se kažejo v poškodbah mišično-skeletnega sistema in v Sloveniji že polovico ljudi pestijo težave s hrbtenico.« Predvsem aerobno vadbo z vidika ohranjanja in izboljševanja zdravja sicer priporočata Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Ameriški inštitut za varovanje zdravja (USDHHS). »Vsaj dvakrat na teden pa so priporočljive tudi krepilne in raztezne vaje za ohranjanje ali izboljšanje gibljivosti,« dodaja sogovornica.

Jure Kern iz ŠD Sokol Bežigrad iz Ljubljane pa nam je svetoval, kateri pripomočki so najboljši za učinkovito vadbo doma. Blazina, drog za veso in vzgibe, elastični trak, kolebnica, gimnastična žoga ali žoga za pilates, kakšne uteži... To je več kot dovolj, pri čemer lahko uteži, recimo, nadomestijo polne plastenke, za raztezanje je lahko zelo pripraven stol. Ključni sta volja in domišljija, na internetu pa poiščemo informacije o tem, kaj, kako in za kaj uporabljati katere pripomočke ter katere vaje izvajati.

Drog za veso in vzgibe lahko namestimo med podboj vrat, odličen pa je za krepitev zgornjega dela telesa in raztezanje. Za slednje je zelo primeren tudi elastični trak, ki ga vlečemo z rokami ali nogami. Kolebnica je predvsem odlična aerobna vadba... Pa za priljubljene trebušnjake? Potrebujemo kakšen stol, kar koli? Prav nič, odkima Kern. »Zanje ne bi priporočal nobenih pripomočkov. Zanje je vaj ogromno. Lahko ležiš na hrbtu in samo dviguješ noge, lahko dviguješ zgornji del trupa... Do praga bolečine, seveda.«

Raziskave FŠ sicer še kažejo, da se velika večina Slovencev s športnorekreativnimi dejavnostmi najraje ukvarja samostojno, neorganizirano. »Ne vadijo niti pod strokovnim vodstvom niti po njim prilagojenem programu. Stroka pa priporoča organizirano vadbo, saj z ustreznim kadrom in posledično dobro zasnovanim programom hitreje dosežemo zastavljene cilje in je manj nevarnosti za poškodbe. In ne nazadnje, tisti, ki so vključeni v organizirane dejavnosti, se gibajo štirikrat bolj redno kot drugi. Redna vadba ima tudi največje pozitivne učinke na naše zdravje,« sklene Porijeva. Na mrazu je priporočljivejša malo manjša intenzivnost vadbe.

Iz Nedela