Tiskane izdaje
Grom je beseda z več pomeni, aktualna tudi v zdravstveni sferi. Gre za skovanko, sestavljeno iz prvih črk besed govor, roka, obraz in minuta. Vsaka od njih posamezniku, svojcem oziroma pričam pomaga hitro oceniti, ali je nekoga morda ravnokar zadela možganska kap.
Ob napovedani ozaveščevalni akciji za hitrejše odkrivanje motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije in za preprečevanje možganske kapi se zdi prav znova opozoriti nanjo.
Pomembne so minute
Težave so, odvisno od vrste in obsega kapi, lahko različne, bolj ali manj prepoznavne. Vsekakor pa je, opozarja prim. doc. dr. Bojana Žvan s Kliničnega oddelka za nevrologijo UKC Ljubljana, pomembno, da smo pri človeku, ki ima očitne nenadne zdravstvene težave, pozorni na (verjetno moten ali onemogočen) govor, na položaj roke (ki verjetno nemočno visi ob telesu), na obraz (na isti strani kot roka so povešena tudi usta)...
Pomembne so minute. Na 112 je treba nemudoma poklicati reševalno službo, zato da bi čim prej, najpozneje pa v štirih urah in pol, zagotovili zdravljenje, predvsem z razgrajevanjem strdka ali strdkov, ki ovirajo prekrvavitev možganov. Hitro in pravilno ukrepanje lahko obolelemu ne le reši življenje, ampak prepreči trajne posledice, kot so motnje v gibanju, prehodna ali trajna izguba govora in vida ali celo smrt.
Kako do rehabilitacije?
Različne rehabilitacijske aktivnosti potekajo že po bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike po možganski kapi. To so običajno nevrološki oddelki ali posebne enote za možgansko kap pa tudi zdravilišča in domovi za ostarele.
Za celovito obravnavo ljudi po možganski kapi pa je v Sloveniji še vedno na voljo ena sama ustanova, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Glede na pogostost možganske kapi je več kot očitno, da le 40 postelj ne zadošča vsem potrebam, premalo je tudi dobro usposobljenih strokovnjakov in vsega drugega, kar je potrebno, da bi vsem obolelim lahko zagotovili pravočasno in celovito rehabilitacijo.
Daniel Globokar z oddelka za rehabilitacijo po kapi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča poudarja, da si že nekaj časa prizadevajo za vzpostavitev posebnega modela rehabilitacije na domu. To pomeni, da bi imeli mobilne ekipe, ki bi lahko opravljale rehabilitacijske postopke v bolnikovem domačem okolju in tako bolj učinkovito prenašale osnovne veščine rehabilitacije na svojce. Te zamisli jim doslej v praksi še ni uspelo uresničiti.
