Diana Zajec, zdravje
Slovensko podjetje Valens z le tremi zaposlenimi se je pred kratkim postavilo ob bok res majhnemu številu zahodnoevropskih multinacionalk, ki jim je EFSA doslej izdal znanstveno potrditev, da njihovi proizvodi koristijo zdravju.
Zmagovalna kombinacija za Slovenijo je bil reduchol.
Za vsako trditev na živilih, ki namiguje na povezavo med izdelkom in zdravjem, je treba dobiti dovoljenje na evropski ravni. Zato, da bi preprečili zavajanje potrošnikov.
Po presoji agencije EFSA, ki so ji zaupali to nalogo, sestavina reduchol kot koncentriran vir ječmenovih vlaknin, namenjena uporabi v živilski industriji, učinkovito znižuje raven holesterola v krvi.
Poveča se viskoznost prežvečene hrane v prebavilih, izboljša se pretvorba holesterola v žolčne kisline, upočasni se vsrkavanje holesterola in posledično se znižuje koncentracija slabega holesterola v telesu. Na ta način sestavina reduchol pomaga pri vzdrževanju zdravja srca in ožilja.
Naravno proti holesterolu
Omenjena sestavina, ki so jo poskusno že dodali nekaterim prehranskim izdelkom (kosmičem, kruhu, sladicam), je koncentriran vir vodotopnih prehranskih vlaknin.
Z uporabo izvirne in patentirane tehnologije so inovatorji ustvarili izjemen vir ječmenovih betaglukanov.
Klinične raziskave pa so pokazale, da trije grami ječmenovih betaglukanov na dan, dodani v različnih prehranskih izdelkih, lahko do 17 odstotkov znižajo raven tako skupnega kot slabega holesterola v krvi.
Podjetje je imelo pri tem tri leta trajajočem projektu veliko pomočnikov, med drugim tudi Inštitut RS za varovanje zdravja, Kemijski inštitut Slovenije in Inštitut za nutricionistiko.
Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, kjer so pripravljali vlogo za EFSA, pravi, da je v navadnih mokah zelo malo betaglukanov. »S posebnim postopkom pridelave ječmena in kasnejšo predelavo v moko pa smo dosegli tolikšno povečanje te koncentracije, da ta omogoča zniževanje holesterola.«
Vzorčni model
Omenjeni dosežek je lahko izziv in spodbuda tudi drugim. Toda filter, skozi katerega mora priti takšna vloga, ni porozen – od doslej prejetih 275 vlog za zdravstvene trditve na živilih jih je agencija do zdaj le 12 ocenila pozitivno.
Kot pravi dr. Elizabeta Mičović, podsekretarka z direktorata za varno hrano ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – vloga za novo zdravstveno trditev je na evropsko agencijo romala prek ministrstva –, ima EFSA »zelo strog kriterij – če ni jasnega dokazila o utemeljenosti in tehtnosti te trditve, vlogo zavrne. Trditev mora biti razumljiva, jasna, predvsem pa resnična in znanstveno dokazana. V tem smislu je prvi slovenski uspeh res velik. Gre za trditev, ki navaja zmanjševanje dejavnikov tveganja za pojav bolezni. To pa je tako imenovana bolj zahtevna trditev, za katero je potreben poseben postopek odobritve. Take trditve EFSA in evropska komisija obravnavata posamično.«
Za zdaj ni pri nas v pripravi nobena tovrstna vloga več, toda na resornem ministrstvu upajo, »da bo ta uspeh spodbudil proizvajalce k razvoju novih izdelkov in preoblikovanju obstoječih tako, da bodo ti za zdravje koristnejši in lahko označeni z zdravstvenimi trditvami.«
Zavarovati potrošnika
V drugih državah članicah je nacionalna zakonodaja to področje urejala že prej. »V Sloveniji pa smo imeli zelo rigorozno zakonodajo, ki je zdravstvene trditve prepovedovala. Slovenski proizvajalci so bili zaradi tega z vstopom v EU v neenakopravnem položaju,« pojasnjuje Mičovićeva.
In dodaja: »Z zakonodajo želimo ustvariti tudi pogoje, v katerih bo živilska industrija lahko razvijala nove izdelke in potrošnikom zagotavljala boljšo ponudbo na tržišču.«
Uredba, ki zdaj ureja to področje, je bila objavljena leta 2006. V njej sta določeni dve vrsti zdravstvenih trditev – preproste, ki so povprečnemu potrošniku razumljive, in zahtevne, kot v konkretnem primeru, ki, na primer, navajajo zmanjševanje dejavnikov tveganja za bolezni ali vpliv na rast in razvoj otrok.
Pri manj zahtevnih trditvah bi moral biti že leta 2010 oblikovan skupni seznam, ki pa so ga na evropski ravni izglasovali šele 5. decembra lani.
»Ko bo preveden in uradno objavljen – predvidoma v začetku aprila –, bodo nosilci živilske dejavnosti, ki bodo te trditve uporabljali, imeli čas, da svoje označbe prilagodijo seznamu. V prometu bodo lahko le še trditve s tega seznama, pojasnjuje podsekretarka.
Pri tem opozarja na ravnanje nekaterih proizvajalcev, ki so prehodno obdobje izkoriščali, zato »upamo, da se bodo s skupnim seznamom te stvari zelo hitro uredile in da bomo lahko preprečili zavajanje slovenskih potrošnikov. Na tržišču so tudi taki proizvajalci, ki ne delajo v skladu z zakonodajo. Ti niso samo drzni, ampak tudi predrzni, saj potrošnike namerno zavajajo.«