Danes je v tabletkah približno desetkrat manj hormonov kot nekoč, vendar imajo še vedno veliko stranskih učinkov, ki lahko tudi ogrožajo življenje.

Ljubljana - Pol stoletja je minilo, odkar so ženske s kontracepcijskimi tabletkami dobile prvo zanesljivo možnost za načrtovanje nosečnosti. Danes je v tabletkah približno desetkrat manj hormonov kot nekoč, vendar imajo še vedno veliko stranskih učinkov, ki lahko tudi ogrožajo življenje; zelo se lahko poveča tveganje za nastanek tromboze in rakavih obolenj. O tem je tekla beseda na včerajšnji okrogli mizi na fakulteti za farmacijo; iztočnica zanjo so bile tudi polemike po smrti pacientke na Hrvaškem, ki je jemala kontracepcijske tabletke in zbolela za pljučno embolijo. Strah pred jemanjem tovrstne kontracepcije ni utemeljen, so si bili edini udeleženci okrogle mize, seveda pa mora biti filter za njeno predpisovanje strokoven, odločitev mora temeljiti tudi na družinski anamnezi in na morebitnih dejavnikih tveganja (jemanje tabletk je, denimo, za kadilke tako rekoč prepovedano).


Sicer pa jemanje kontracepcijskih tabletk lahko za polovico zmanjša pojavnost raka endometrija, jajčnikov in debelega črevesja, kjer zaščita traja še 15 let po prenehanju jemanja; nasprotno pa se po več kot pet let trajajočem jemanju tveganje za nastanek raka na prsih poveča za dvakrat, ravno toliko tudi za raka jeter.


Da bi zagotovili strokovnost, varnost in kakovost, lekarniški farmacevti zagovarjajo načelo deljene odgovornosti. Kot trdi prof. dr. Aleš Mrhar s fakultete za farmacijo, so vsa navodila in pojasnila pri zdravilih še vedno napisana preveč strokovno; pacientke bi nujno potrebovale razlago, saj je končna odločitev (za tveganje) v njihovih rokah. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa so začeli razmišljati o konceptu obnovljivega recepta, ki bi ga ginekolog lahko napisal za dalj časa, denimo za eno leto, lekarniški farmacevt pa bi s podrobnejšim svetovanjem lahko prispeval k varnejši uporabi zdravil.


Iz petkove izdaje Dela!