Silvestra Rogelj Petrič, znanost
Je naključje, da je izid 4. atlasa ogroženosti zaradi podnebnih sprememb, ki ga je pripravilo znano britansko podjetje za ocenjevanje tveganj Maplecroft, skoraj sovpadel z dnevom, ko je število prebivalcev na našem planetu preseglo sedem milijard?
Morda je, morda ni – gotovo pa ni naključje, da sedem milijardtemu prebivalcu Zemlje in večini, ki se mu bo na tem planetu še pridružila v naslednjih letih, atlas ne obeta življenja v raju. Nasprotno, kot kažejo Maplecroftove analize, so prav predeli, kjer prebivalstvo najhitreje narašča, čedalje bolj ogroženi zaradi podnebnih sprememb, pa čeprav ti bore malo k njim prispevajo. Soočili se bodo torej z obema največjima izzivoma, ki jim bo človeštvo izpostavljeno v tem stoletju: s hitro rastjo prebivalstva in vse bolj očitnimi posledicami podnebnih sprememb.
Atlas ogroženosti zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 30 letih so pri Maplecroftu izdelali na osnovi t.i. indeksa ogroženosti zaradi podnebnih sprememb, s kratico označenim kot CCVI. Upoštevaje 42 postavk so ga določili za 170 držav glede na njihovo izpostavljenost posledicam podnebnih sprememb in njihovo sposobnost, da se z njimi spopadejo oziroma jih obvladujejo.
Afrika: najmanj kriva,
a najbolj prizadeta
Po tem indeksu se v skupino 30 držav z največjim tveganjem zaradi podnebnih sprememb uvrščajo izključno države v razvoju, med katerimi sta kar dve tretjini držav iz Afrike (12 med 25 najbolj ogroženimi). V glavnem gre za države, ki jih tarejo revščina in prehitra rast prebivalstva. Prav zaradi revščine, zaradi katere najmanj prispevajo k pospeševanju podnebnih sprememb in ki se veča hkrati z večanjem števila prebivalstva, so ob čedalje večji izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb čedalje bolj nebogljene pri spopadu z njimi.
Med azijskimi državami, najbolj »podnebno« ogroženimi, ki se z afriškimi prepletajo na lestvici do 16. mesta, so tudi štiri obetajoče nove gospodarske sile, na katerih v veliki meri sloni sedanje globalno gospodarsko okrevanje in so trenutno ključnega pomena za nadaljnjo ekspanzijo zahodnega gospodarska. Vanje zelo veliko vlagajo številne multinacionalke, a se ob tveganjih zaradi posledic podnebnih sprememb, ki jih za naslednjih 30 let nakazuje Maplecroftov indeks podnebne ogroženosti, to utegne spremeniti. Gre za Bangladeš in Indijo, ki sta po indeksu podnebne ogroženosti na prvem oziroma na drugem mestu na svetu, in za Filipine, Vietnam in Pakistan, ki so na šestem, trinajstem in šestnajstem mestu.
Med Indijo in Filipine se sicer na lestvico podnebno najbolj ranljivih držav uvrščajo Madagaskar, Nepal in Mozambik, nato pa do Vietnama sledijo Haiti, Afganistan, Zimbabve, Mjanmar, Etiopija in Kambodža. Za Vietnamom na trinajstem mestu se uvrščajo Tajska, Malavi in Pakistan.
Bangladeš se je po Maplecroftovi razporeditvi znašel na vrhu držav, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj ogrožajo. Ob veliki revščini in veliki odvisnosti od kmetijstva, in hkrati ob veliki ogroženosti zaradi suš in poplav (zaradi predvidenega dviga gladine morja je v Bangladešu nevarnost poplav največja na svetu), je Bangladeš po oceni podjetja Maplecroft najbolj nepripravljen in neusposobljen za spopad s posledicami podnebnih sprememb. Te ga že prizadevajo: oktobra lani je zaradi poplav pol milijona ljudi izgubilo streho nad glavo. Kljub celi vrsti problemov pa bangladeško gospodarstvo beleži znatno rast. Med leti 2000 in 2008 je gospodarstvo zraslo za 88 odstotkov, po podatkih IMF pa je lansko leto imelo rast 5,4 odstotka, za naslednjih pet let pa mu napovedujejo do 6,2 odstotno rast.
Indija, ki je po podnebni ogroženosti uvrščena na drugo mesto na svetu, je že pomembna gospodarska sila, vendar pa utegne njena podnebna ranljivost močno zmanjšati njeno privlačnost za tuje naložb v naslednjih desetletjih.
Severna in srednja Evropa najmanj ogrožena
Na drugem koncu lestvice, med najmanj ogroženimi državami zaradi podnebnih sprememb po pričakovanju prednjačijo evropske države. Z oznako »nizko tveganje« je Maplecroft označil enajst držav in sicer je za posledice podnebnih sprememb po Maplecroftovem indeksu najmanj ranljiva Norveška, sledijo pa ji Finska, Islandija, Irska, Švedska in Danska. Z izjemo Izraela in z nafto bogatih Katarja in Bahrajna, je kar dvajset »podnebno« najmanj ogroženih držav v severni in srednji Evropi.
Kje je Slovenija? Sodeč po posterju ogroženosti, dostopnem na Maplecroftovi spletni strani, smo na območju, kjer utegnemo posledice podnebnih sprememb občutiti – točne uvrstitve na Maplecroftovi lestvici pa brez posebnega naročila in plačila nismo mogli izbrskati.
Kitajska in ZDA, ki sta na prvem in na drugem mestu na svetu po izpustih toplogrednega ogljikovega dioksida, sta po sami podnebni ranljivosti v srednji kategoriji (Kitajska) in v kategoriji nizke ogroženosti (ZDA).
Indeks CCVI predstavlja osrednji del Atlasa ogroženosti zaradi podnebnih sprememb v letu 2011, ki sicer obsega tudi oceno tveganj za podjetja in posle zaradi emisij, netrajnostne rabe energije, neprimernih predpisov in ranljivosti na podnebne spremembe. Sam atlas sestavlja več interaktivnih zemljevidov in obdelav posameznih »vročih točk«, ki dajejo bolj natančen vpogled kot same razvrstitve držav. Tako so območja v jugozahodni Braziliji in obalna območja na Kitajskem na primer močno podnebno ogroženi, čeprav sicer Brazilija in Kitajska spadata v kategorijo držav s srednjo podnebno ogroženostjo.
Mesta pokažejo
realnejšo sliko
Ustreznejšo sliko pokaže ocena podnebne ogroženosti na ravni velemest – ta so v Aziji ob hitri rasti prebivalstva še posebej podnebno ranljiva. Med dvajsetimi mesti na svetu z najhitreje naraščajočim prebivalstvom jih je kar šest izjemno ogroženih zaradi posledic podnebnih sprememb, med njimi Kalkuta v Indiji, Manila na Filipinih, Džakarta v Indoneziji in Daka in Chittagong v Bangladešu, v Afriki pa Adis Abeba v Etiopiji.
Za vsa našteta mesta je značilna hitra rast števila prebivalcev, ki v kombinaciji z neučinkovito mestno upravo, korupcijo in revščino zmanjšuje možnost učinkovitega varovanja pred posledicami podnebnih sprememb. Infrastruktura v teh mestih je večinoma dotrajana in ne zadošča niti sedanjemu številu prebivalcev. Ob povečanem številu prebivalcev (do konca tega desetletja se bo v večini omenjenih mest število prebivalcev povečalo vsaj za še eno Slovenijo) in obenem ob pogostejših hudih neurjih bodo ta velemesta po mnenju Maplecrofta v prihodnosti le še bolj ogrožena. Zgradbe bodo dotrajane in neustrezne, prometne povezave prav tako, motnje v preskrbi z vodo in energijo pa bodo načele zdravje ljudi – morda tudi zdravje sedem milijardtega prebivalca našega planeta, ki se je v začetku tega tedna rodil v Indiji.