Britanci odkrili stopinje, stare vsaj 800.000 let

Ob obali Norfolka na vzhodu Aglije je morje razkrilo najstarejše stopinje prednika človeka v Evropi.

pet, 07.02.2014, 18:00

Poznavanje preteklosti, ki nas je izoblikovala v to, kar smo, je bogatejše za pomembno novo poglavje.

Znanstveniki v Veliki Britaniji so potrdili, da stopinje, ki so jih nedavno odkrili v bližini Happisburgha v Norfolku na vzhodu Anglije, pripadajo predniku človeka. Postavili so jih v čas pred vsaj 800.000 leti, s tem pa predstavjajo doslej najstarejši znani tovrstni dokaz o življenju naših prednikov izven matične Afrike.

Raziskali so jih strokovnjaki iz Britanskega muzeja, Prirodoslovnega muzeja in Univerze v Londonu, ki so ugotovili, da jih je v daljni preteklosti zapustila skupina posameznikov različne starosti. Odkritje so objavili v znanstveni reviji Plos One, posvetili pa so se mu tudi pri Guardianu.

Skupina, v kateri so bili po domnevah znanstvenikov posamezniki, visoki od 90 do 170 centimetrov, torej otroci in odrasli, je stopinje zapustila na tedaj blatnem terenu ob ustju reke, v času, ko britansko otočje še ni bilo ločeno od kontinentalne Evrope.

Starost stopinj so lahko določili geološko, saj so jih prekrivale kasnejše plasti, v katerih so razkrili celo fosilne ostanke živali. Po besedah Simona Parfitta iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu mamutov, voluharjev in pripadnikov izumrle vrste konj.

Chris Stringer iz istega muzeja meni, da so bili v sorodstvu z v Španiji odkritim homo antecessorjem, ki je izumrl ravno pred okoli 800.000 leti. V Evropi ga najverjetneje nasledil homo heidelbergensis, tega pred okoli 400.000 leti neandertalec in naposled moderni človek.

Najstarejše stopinje hominidov so sicer odkrili v Laetoliju v Tanzaniji in jih postavili v čas pred 3,5 milijona let, najstarejše stopinje vrste, ki je hodila že pokončno in imela držo telesa, podobno drži modernega človeka, pa so odkrili v Lleretu v Keniji. Njihovo starost so ocenili na 1,5 milijona let.

Britanske stopinje so okoli dvakrat starejše od najstarejših doslej znanih evropskih, ki so se ohranile v vulkanskem pepelu na jugu Italije in katerih starost so ocenili na okoli 345.000 let.

Britanske stopinje so sicer izgubljene. Razkrilo jih je morje, ki je odplaknilo pesek nad njimi, a jih je isto morje zelo kmalu tudi vzelo, uničilo. Gre namreč za področje ob vzhodni angleški obali, kjer je erozija najhitrejša, a jih je Nick Ashton iz Britanskega muzeja s kolegi uspel dokumentirati, preden so izginile. Na podlagi najbolje ohranjenih so ustvarili odlitke.

»Gre za izjemno redko odkritje,« je komentiral najdbo. »Happisburgško najdišče znova postavlja temelje za drugačno razumevanje zgodnje zasedbe Britanije in Evrope.«

Znanstveniki upajo, da bo nadaljnja erozija razkrila še kaj. Fosilnih ostankov najstarejših »Britancev«, denimo, doslej še niso odkrili. Najdišče pri Happisburghu sicer raziskujejo že okoli desetletje, odkritja pa bodo tudi del razstave Britanija: milijon let človeške zgodovine, ki bo od 13. februarja na ogled v londonskem Prirodoslovnem muzeju.

Prijavi sovražni govor