Evropska vesoljska sonda poslala pozdrav

Ljubljana – Za sondo, ki je poltretje leto potovala v stanju nekakšnega globokega spanja, je bilo že na začetku predvideno, da se bo »prebudila« včeraj in na Zemljo o tem poslala signal v potrditev, da se veliki podvig nemoteno nadaljuje. In to se je v ponedeljek ob 19.17 po našem času tudi zgodilo.

Zdaj hiti naravnost h kometu Čurjumov-Gerasimenko (uradno: 67P/Churyumov-Gerasimenko), imenovanemu po odkriteljih Klimu Ivanoviču Čurjumovu in Svetlani Ivanovni Gerasimenko iz Kijeva, ki ga bo dosegla predvidoma avgusta. Pristanek sondinega robota Philae na površju kometove glave pa je predviden za november.

Dolgo neprekinjeno piskanje

Reaktivacijo sonde so določili za čas, ko bo v bližini Jupitrovega tira, to je na razdalji okoli 800 milijonov kilometrov od Zemlje. Zanimivo je, da so nadzorniki v operacijskem središču Evropske vesoljske agencije (ESA) v Darmstadtu v Nemčiji sprejem Rosettinega signala pričakovali med 18.30 in 19.30 po našem času.

»To je le 'nosilni signal', torej tak, ki iz sonde ne prinaša nobenih konkretnih podatkov,« pojasnjuje Andrea Accomazzo, vodja Rosettinih operacij. »Sprejemali bomo samo fiksno frekvenco, kar pomeni, da če bi signal spremenili v zvok, bi slišali le neprekinjeno piskanje. Toda videli ga bomo le na zaslonu monitorja, ki je v osnovi analizator spektra. Iz sonde ne bomo dobili nobenih drugih informacij. Na podlagi tega prenosa oziroma sprejema bomo vedeli le, da je vse v redu in da je vse, kar naj bi še sledilo, odslej v naših rokah,« je predvčerajšnjim povedal za BBC News.

Sonda mora delovati v okviru zaporedja vnaprej programiranih aktivnosti, preden začne oddajati »prebuditveni« signal. In nobena od teh aktivnosti nima vnaprej določenega trajanja, gre pa za ogrevanje navigacijskih instrumentov in iskanje Zemlje na nebu, da se bodo lahko glavne telekomunikacijske antene obrnile v smer za uspešen »medkrajevni« klic domov.

Prvi stik je bil vzpostavljen prek Nasinega radioteleskopa z anteno, premera 70 metrov, v Kaliforniji.

Strokovnjaki v Darmstadtu bi Rosetti sicer lahko poslali tudi ukaz za »prisilno prebuditev«, vendar je njihov prednostni cilj sondi pustiti dovolj časa za samodejno dokončanje vseh nujnih procedur.

Pogon na planetarno gravitacijsko silo

Rosetto so v zimsko spanje zazibali junija 2011. Njen tir se je namreč že obračal tako, da bi jo odneslo predaleč od Sonca in solarni paneli ne bi več zagotavljali dovolj energije. Zato je bil sprejet sklep o začetku njene »energijske hibernacije«.

Izstrelili so jo leta 2004, proti svojemu cilju pa je poletela po dokaj vijugastem tiru. Ta je vključeval vrsto mimoletov ob notranjih planetih, tako da je izkoriščala njihovo privlačno silo za dosego hitrosti, potrebne za pot do kometa.

Že doslej je poslala nekaj osupljivih podatkov, zlasti z asteroidov Šteins, leta 2008, in Lutetia, leta 2010.

Zdaj, ko imajo vse podatke o stanju sonde, bodo sprožili vrsto manevrov za zmanjšanje oddaljenosti od kometa, in sicer s sedanjih devet milijonov na komaj deset kilometrov sredi septembra. Novembrski pristanek malega trinogega robota Philae na površju kometove glave pa bo brez dvoma zahteval precej znanja, dobro izurjenost in hladno glavo.

Potenje, dolgo ure in ure

»Vem, da kolegi pri Nasi v zvezi s pristankom roverja Curiosity na Marsu govorijo o sedmih minutah 'terorja', pri nas pa bodo takšne štiri ure med ločitvijo modula Philae od Rosette in njegovim pristankom na kometu,« je dejal generalni direktor Evropske vesoljske agencije Jean-Jacques Dordain.

Namen odprave Rosetta je slediti vesoljskemu potepuhu na njegovi poti proti Soncu in opazovati spremembe na kometu, robot Philae pa bo poročal posebej o tistih na površju glave iz umazanega ledu. »Ogledal« si jih bo lahko iz neposredne bližine.

Kometi zelo verjetno vsebujejo snovi, ki se vse od nastanka našega osončja pred 4,6 milijarde let do danes niso bistveno spremenile, tako da utegnejo podatki iz Rosette veliko prispevati k natančnejšemu in izčrpnejšemu odgovoru na vprašanje, kako se je naše bližnje vesolje razvijalo v preteklosti.

»Rosetta je odprava, edinstvena tehnično, znanstveno in tudi filozofsko, saj utegnejo biti kometi na začetku tega, kar smo mi sami,« je Dordain dejal za BBC News. T. Š.