Tiskane izdaje
Znanstveniki so razvili nov način genetske manipulacije komarjev, in sicer tako, da zavirajo razmnoževanje samic, ki so nosilke malarije in drugih nalezljivih bolezni, predvsem rumene mrzlice in denge.
V raziskavi, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Nature, raziskovalci londonskega Imperial Collegea poročajo, da jim je s pomočjo gensko spremenjenih komarjev v posameznih poskusih uspelo pridobiti tudi do 95 odstotkov teh insektov moškega spola. To so dosegli z novo metodo genske manipulacije s pomočjo encima I-Ppol, ki uniči kromosom X pri komarjih vrste Anopheles gambiae.
Andrea Crisanti, ki vodi raziskovalno skupino na oddelku znanosti o življenju, pravi, da tako radikalno spremenjeno spolno razmerje v reprodukcijskem ciklu v prid komarjev moškega spola pomeni pomemben dosežek, saj upajo, da bi tako lahko uspešneje zmanjšali njihovo število in širjenje nevarnih okužb. Da bi tak pristop, ko bi v vsaki naslednji generaciji prevladovali »moški potomci«, lahko predstavljal obetavno novo možnost predvsem za obvladovanje malarije, pričakuje tudi , prav tako eden od odgovornih v raziskovalni skupini. Se pa raziskovalci zavedajo, da se komarji oziroma paraziti, ki za svoje razmnoževanje s pridom izrabljajo gostiteljstvo živali in ljudi, hitro prilagajajo vsakokratnim spremenjenim razmeram v mikro- in makrookolju ter prej ali pozneje postanejo odporni na nevarnosti, ki bi jih lahko uničile.
Tako so, kot je znano, v preteklem več kot stoletnem obdobju, odkar je angleški vojaški zdravnik in bakteriolog odkril povzročitelje malarije, za kar je leta 1902 prejel tudi Nobelovo nagrado, vedno znova zmagovali komarji. Še med drugo svetovno vojno razvito in po vojni uporabljeno »orožje« DDT je sicer zagotavljalo občasne in kratkotrajne zmage v bitki s komarji, a vojna z njimi še dandanes ni dobljena, kljub temu da so strokovnjaki v zadnjem času že preizkušali različne načine genskega spreminjanja teh insektov. Med drugim so poskušali vplivati na odpornost komarjev, tako da se mikroskopski paraziti ključni vzrok za okužbo ne bi mogli razviti v komarjevem drobovju.
Poleg tega so z genskimi spremembami poskušali doseči zgodnje uničenje mladih komarjev, da sploh ne bi dosegli spolne zrelosti, krajšati življenjsko dobo odraslih komarjev, sterilizirati samce in podobno. Toda kot vedno ko gre za gensko spreminjanje organizmov, so tudi do teh sodobnih in obetavnih znanstvenih pristopov nekateri zadržani oziroma jim nasprotujejo predstavniki nevladnih organizacij in posamezniki, ki opozarjajo na tvegano poseganje v okolje in rušenje naravnega ravnovesja ...
Predvsem malarija je tako še vedno najpogostejša tropska bolezen, ki prizadene več milijonov ljudi. Vsako leto jih zaradi nje umre približno 630.000.
