Tiskane izdaje
Marca pred desetimi leti je poslovnež kitajsko-ameriškega rodu v Vietnamu umrl za skrivnostno boleznijo. Poročila o novi mikroskopski nevarnosti, ki so jo poimenovali »netipična pljučnica«, so bliskovito obkrožila planet. Marsikdo se še spomni strahu, meječega na paniko, ker dolgo nihče ni znal povedati, kaj skrivnostno bolezen povzroča. O njej je bilo znano le to, da se zelo hitro širi in da je smrtno nevarna.
Danes, deset let po dramatični seznanitvi z virusom sars (severe acute respiratory syndrome – sindrom akutnega oteženega dihanja) se strokovnjaki mrzlično ubadajo z novim, sarsu podobnim virusom. Začasno so ga poimenovali novi koronavirus (NCoV).
Resda je virus, kakršnega doslej pri ljudeh še niso odkrili, za zdaj pomoril le peščico obolelih, toda zgovornejši je podatek, da mu je podlegla že dobra polovica z njim okuženih. Virologi in infektologi zato poskušajo čim prej odkriti čim več njegovih značilnosti. Zbrali so že »izjemno veliko podrobnosti o genski zasnovi in zmožnostih« novega virusa, marsikaj pa o njem še ni znano.
Ugotovljeno je, da novi koronavirus pripada isti – beta – genetski skupini virusov kot virus navadnega prehlada ali virus sarsa. Po svetu, predvsem na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Evropi, so doslej uradno potrdili trinajst primerov okužbe z njim – šest v Saudski Arabiji, dva v Jordaniji, štiri v Veliki Britaniji in enega v Nemčiji. In do danes je virusu podleglo že sedem obolelih.
Med eno prvih znanstvenih študij o NCoV po njegovem odkritju septembra lani je bilo ugotovljeno, da virus pri človeku lahko predre zaščitno povrhnjico dihalnih poti v pljučih, imunski sistem pa zaobide z enako lahkoto kakor virus prehlada. »To priča o njegovi zelo učinkoviti rasti v človeških celicah; očitno je dobro opremljen tudi za okužanje ljudi,« pravi vodja mednarodne, švicarsko-nizozemsko-nemško-danske študije Volker Thiel z inštituta za imunobiologijo v švicarski kantonski bolnišnici v Sankt Gallnu.
Svetovna zdravstvena organizacija je septembra lani sprožila mednarodni alarm, češ da je »popolnoma nov virus« okužil britanskega državljana katarskega rodu, ki je malo prej obiskal Saudsko Arabijo. Simptomi, enako kot pri okužbi s sarsom, vključujejo vročino, kašelj in težave z dihanjem.
Nejasen izvor – in razširjenost
Strokovnjaki še niso dognali, od kod natanko novi virus izvira; kot eno izmed možnosti najpogosteje omenjajo živali. Tudi razširjenost novega virusa še ni ugotovljena. Povsem mogoče je, da je trinajst uradno potrjenih primerov le najizrazitejših in najmočnejših in da je z novim virusom morda okuženo več ljudi, a so simptomi pri njih milejši.
»Ne vemo, ali so odkriti primeri morda samo vrh ledene gore,« dilemo pojasnjuje profesor Thiel. »Kratko malo še nismo proučili dovolj primerov, da bi si ustvarili celovito sliko o naboru vseh možnih bolezenskih simptomov.«
A čeprav je virus morda preskočil z živali na človeka šele pred kratkim, je po dosedanjih raziskavah jasno, da je »dobro opremljen za okužbo človeškega dihalnega trakta«.
Druga raziskava, objavljena v reviji ameriškega mikrobiološkega združenja mBio, govori o tem, da je NCoV, podobno kot virus hepatitisa C, občutljiv za zdravljenje z interferoni – celičnimi beljakovinami, ki jih telesne celice začno proizvajati po vdoru virusov, da preprečujejo njihovo razmnoževanje in tako okrepijo naravni imunski sistem. Tovrstno zdravljenje bi bilo torej lahko učinkovito ob morebitnem večjem izbruhu okužbe z novim koronavirusom.
Med samozavestjo in strahom
Profesor Thiel je sicer prepričan, da je novi virus »po vsem sodeč pod dovolj dobrim nadzorom«, zato ne vidi razloga za strah. Tudi dr. Mark Skinner, strokovnjak za koronaviruse z londonskega Kraljevega kolidža za znanost, tehnologijo in medicino, je podobno samozavesten: »Vemo, kakšne oblike je, vemo, kateri družini pripada, in poznamo njegovo celotno gensko zaporedje.«
Toda: »Ne vemo še, ali ni novi virus morda že zelo razširjen, a za njim zboli le majhen del okuženih – ali pa nemara v sebi nosi precej močnejši virulentni potencial,« je previdna dr. Wendy Barclay, virologinja z istega londonskega kolidža.
Za jasen odgovor na to vprašanje morajo v prizadetih državah, kakršni sta Saudska Arabija in Jordanija, v sodelovanju z mednarodnimi virologi čim prej izvesti obsežno epidemiološko raziskavo. Le tako bo mogoče ugotoviti, kako razširjen je novi virus in kako izraziti so simptomi njegove navzočnosti.
»Velikanski virološki mešalnik«
Pri virusih ni nenavadno, če preskočijo z živali na človeka in med procesom mutirajo. O tem pričata tako virus človeške imunske pomanjkljivosti (hiv) kot novi virus (»prašičje«) gripe A (H1N1), ki je v letih 2009 in 2010 povzročil pandemijo akutne okužbe dihal.
Prve laboratorijske analize na britanski agenciji za varovanje zdravja so napeljevale k sklepu, da je najsorodnejšo obliko virusa NCoV najti pri netopirjih. Poznejše raziskave na inštitutu Roberta Kocha na nemški univerzi v Bonnu pa so med možnostmi omenile še enega potencialnega živalskega posrednika – kozo.
»Vsekakor bi mi bilo precej lažje, če bi lahko z gotovostjo določili dejanski živalski izvor novega virusa,« je povedal dr. Michael Osterholm, direktor ameriškega centra za infekcijske bolezni in predavatelj na univerzi v Minnesoti. »Potem bi namreč vedeli, ali so sedanje okužbe pri ljudeh le občasni preskoki z živali na človeka – podobno kot pri sporadičnih primerih »ptičje« gripe (virus H5N1), ki se tu in tam še pojavljajo. To bi seveda pomenilo, da se virus še ni utrdil v ‘človeškem rezervoarju’.«
Toda iz zadnjih primerov, analiziranih v Veliki Britaniji, je mogoče s precejšnjo gotovostjo sklepati, da se NCoV lahko prenaša tudi s človeka na človeka in da ni nujno, da vedno izvira od živali. Navsezadnje je okuženi britanski državljan, ki je nedavno obiskal Saudsko Arabijo in Pakistan, okužil dva družinska člana, ki nista potovala na Bližnji vzhod. Virus se torej »vsaj v nekaterih primerih« lahko kapljično prenaša s človeka na človeka, sklepajo na britanski agenciji za varovanje zdravja.
Iz Svetovne zdravstvene organizacije sporočajo, da zadnji primeri pričajo o »trdovratnosti« novega koronavirusa, zato pozivajo vse države, naj bodo posebno pozorne na vsak nenavaden primer hude akutne respiratorne okužbe.
Doktor Ian Jones, profesor virologije na britanski univerzi v Readingu, je kljub temu prepričan, da so »sedanje okužbe z NCoV pri ljudeh najverjetneje le slepa ulica« – da se bo novi virus pri človeku izčrpal in propadel.
Toda njegovo mnenje ni ne edino ne prevladujoče. »V virologiji ni prav nikakršnega zagotovila, da se virus NCoV ne bo širil naprej,« opozarja profesor Osterholm. »Navsezadnje je današnji globalizirani svet en sam velik virološki mešalnik. In če se novi virus lahko zadržuje v ljudeh na Bližnjem vzhodu, se bo prej ali slej pojavil tudi drugod po svetu. Vsekakor me pri novem virusu najbolj skrbi tisto, česar o njem še ne vemo.«
