N. J.
Znanstveniki so se domislili že kar nekaj kreativnih načinov za boj proti globalnemu segrevanju. Več milijard vreden projekt vesoljskega sončnega ščita in prebarvanje streh v mestih v belo barvo sta le dve izmed predlaganih idej. Zdaj so raziskovalci predložili tudi cenejšo geoinženirsko rešitev: povečanje »odbojnosti« poljedelskih posevkov.
Nova študija kaže, da bi lahko povečanje odbojnosti površin s pridelki med poletnimi meseci ohladilo Severno Ameriko in Evrazijo. Voskasta stebla rastlin, kot sta koruza in ječmen, že odbijata sončno svetlobo nazaj v vesolje - lastnost, ki ji pravijo »albedo«. Raziskovalec podnebja Andy Ridgwell z Univerze Bristol ocenjuje, da bi bila Zemlja brez že obstoječe odbojnosti posevkov toplejša za pol stopinje Celzija. Ridgwell je s sodelavci zbral svetovne podatke o posevkih in preučil, kako bi spremembe v njihovi odbojnosti vplivale na svetovne temperature, nastanek ledu in druge podnebne vzorce. Povečanje odbojnosti posevkov za 20 odstotkov bi lahko zmanjšalo regionalne poletne temperature za 1 stopinjo Celzija. V roku 100 let bi ta učinek ustrezal odstranitvi 195 milijard ton ogljikovega dioksida iz atmosfere, kar je enako kot odpoved 195 milijonov letalskih poletov iz Los Angelesa v New York, so sporočili raziskovalci v reviji Current Biology. Eden izmed načinov za povečanje odbojnosti je selektivno gojenje rastlin z debelejšimi voskastimi sloji pravi Ridgwell. Ta sprememba ne vpliva na produktivnost rastlin in potrošniki ne bi imeli težav s tako spremenjenimi posevki.
Fitzgerald Booker, rastlinski fiziolog z Ameriškega ministrstva za agrikulturo pravi, da bi sprememba odbojnosti posevkov lahko »ponudila prednosti, ki jih ni moč najti v drugih geoinženirskih predlogih, kot sta praktičnost in nizki stroški vpeljave.« Čeprav Ridgwell priznava, da njegov predlog ne bi rešil problema globalnega segrevanja, je po njegovem kljub temu »preprost, majhen korak, s katerim lahko začnemo delati spremembe,« poroča Science.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!