Grozi življu na morskem dnu množičen pogin?

Oceani in morja prekrivajo 71 odstotkov našega planeta in so tako največji habitat – ne le po površini, ampak tudi po množini organizmov. Obenem so največja neznanka, saj o življu v temi več tisoč metrov globoko pod gladino ne vemo skoraj nič. Utegne pa se zgoditi, da bo ta živelj izginil, še preden bomo sploh vedeli zanj.

Tako vsaj napoveduje študija, objavljena v znanstveni reviji Global Change Biology. Opravila jo je mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom britanskega nacionalnega oceanografskega centra (NOC) iz Southamptona, sodelovali pa so še raziskovalci z novofundlandske univerze v Kanadi, tasmanijske univerze in francoskega laboratorija za raziskave podnebja in okolja. V njej ugotavljajo, da bo zaradi izpustov toplogrednih plinov v ozračje v prihodnjih sto letih dno severnega Atlantika ob 38 odstotkov svojega življa, v svetovnem obsegu pa bo na morskem dnu dobrih pet odstotkov manj živih organizmov.

Preizkušanje različnih scenarijev

Do take napovedi so prišli z raziskovalnimi modeli, v katerih so preizkušali več scenarijev izpustov toplogrednih plinov. Ugotovili so, da se zaradi zakisanosti ozračja utegne že do konca stoletja količina hranil na površju oceanov in morij tako skrčiti, da jih bo do dna prispelo bistveno manj. Premalo, da bi lahko preživelo toliko organizmov, kot jih več tisoč metrov pod vodno gladino živi danes. Rezultat torej utegne biti množično odmiranje organizmov na morskem dnu, od morskih kumar in zvezd do raznih črvov.

V temi morske globine so raziskovalci resda naleteli tudi na svetlo točko: eksotični organizmi, ki živijo v za življenje skoraj nemogočih razmerah ob hidrotermalnih izbruhih na morskem dnu, niso odvisni od hrane s površja in jih zato izpusti toplogrednih plinov v ozračje ne ogrožajo. Žal pa ogrožajo številne druge vrste, ki jih poznamo, in morda še številnejše, za katere sploh ne vemo, da obstajajo – kaj šele da bi vedeli, kakšen pomen utegnejo imeti za nas. Svet globoko na morskem dnu nam je namreč v veliki meri še vedno prav tako neznan kot tisti na naših planetarnih sosedih.

Do dna bo prispelo manj hrane

Za zdaj je znano, da so oceani domovanje izredno pestrega biološkega sveta. Še posebej občutljiv habitat je oceansko dno, zlasti globokomorsko, kjer je preživetje organizmov odvisno od razpadajočih organskih snovi, ki potonejo na dno, na primer ostanki rastlin in živali, ki živijo v gornjih plasteh oceana.

Po napovedih klimatologov se bodo gornje plasti oceanov zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju nad njimi otoplile. To pa po napovedih biologov pomeni, da se bodo zmanjšale količine hranil, ki se sicer dvigujejo iz globin proti površju. Zaradi tega bo prizadeta rast fitoplanktona, mikroskopsko majhnih rastlinskih organizmov, ki so osnova morske prehranjevalne verige. Hkrati bo manj organskega gradiva tudi potonilo s površja v globino. Biologi opozarjajo, da to utegne prizadeti tako sestavo globokomorskih ekosistemov kot način, kako delujejo; ogrožene bodo tudi dejavnosti, povezane z njimi, vključno z globokomorskim ribištvom.

Prva raziskava te vrste

Gre za prvo raziskavo, ki obravnava vpliv podnebnih sprememb na celotno svetovno biomaso organizmov na globokomorskem dnu. Raziskovalci so uporabili celo vrsto atmosferskih in oceanskih podnebnih modelov, da bi ocenili, kakšne spremembe se bodo do konca stoletja zgodile glede dosegljivosti hranilnih snovi za organizme na morskem dnu, in ugotovili zvezo med dosegljivostjo hrane in biomaso.

Kot rečeno, so dognali, da bo zaradi zmanjšane dobave hranljivih snovi v morske globine svetovna morska biomasa upadla za 5,2 odstotka. Ali drugače: teža izginulega morskega življa bo presegla skupno telesno težo vseh ljudi na planetu.

Ob zmanjšani globokomorski populaciji bo občuten tudi vpliv na posameznike: večji organizmi bodo potrebovali več energije, zato bo ob pomanjkanju hrane verjetno prišlo do zmanjševanja velikosti organizmov na morskem dnu. Manjši organizmi namreč potrebujejo manj energije in s tem manj hrane.

Najbolj bo na udaru Atlantski ocean

Najbolj bodo prizadeti organizmi, ki živijo v najglobljih vodah, v breznih na morskem dnu, ki so globoka celo do tri tisoč metrov, in v hladnih območjih, to je 6500 metrov in več pod gladino, pretežno v globokomorskih jarkih, opozarjajo biologi.

Po napovedih modelov bodo največje spremembe doživeli Atlantski, Tihi in Indijski ocean. Izguba biomase bo zlasti velika v severovzhodnem Atlantiku, kjer naj bi se na posameznih območjih na dnu zmanjšala kar za 38 odstotkov. V Južnem in Arktičnem oceanu se bo po pričakovanjih biologov biomasa sicer povečala, vendar rast ne bo tolikšna, da bi uravnotežila izgubo drugje.

Raziskovalci so še ugotovili, da so najbolj ogrožene tako imenovane vroče točke biološke pestrosti, to so podvodni koralni grebeni in podvodna pogorja in jarki. Kar 80 odstotkov jih bo izgubilo velik del sedanje biomase. Koralnim grebenom v hladnih morjih grozi, da bodo ob 8 odstotkov biomase, kar bo imelo daljnosežen vpliv, še zlasti v kombinaciji z vplivi pričakovanega nadaljnjega zakislevanja oceanov. V podmorskih kanjonih pa naj bi se biomasa zmanjšala za 5 odstotkov.