Houston, imamo problem!

Ameriški vesoljec, rekorder v mnogih pogledih.

sob, 21.04.2012, 09:00

Njegova kariera je bila precej leteča, dobesedno. Začel je kot poskusni pilot, nadaljeval kot mornariški častnik, končal pa kot letalski inženir in vesoljec. John W. Young je deveti človek na svetu, ki je stopil na površje našega naravnega satelita. Ravno pred 40 leti je na Luni pristal z modulom vesoljske ladje Apollo 16. Young (1930) je v vesolje poletel šestkrat. Prvi je pilotiral štiri različne tipe tovrstnih plovil: vesoljsko ladjo Gemini, komandni modul in lunarni modul Apolla in nazadnje še vesoljski raketoplan.

Leta 1965 se je udeležil prvega poleta s človeško posadko odprave Gemini, že čez štiri leta pa je v Apollu 10 kot prvi na svetu (in v njegovi bližnji okolici) sam obkrožil Luno. Je tudi eden od treh ljudi, ki so dvakrat stopili na Luno in tam vozili LRV, Lunar Roving Vehicle. Poleg tega je dvakrat, prvič leta 1981, poveljeval posadki raketoplana.

Ko je bilo treba 1966. okviru programa Apollo sestaviti rezervno tričlansko posadko, so izbrali tudi Younga. Po nesreči s požarom so obe posadki določili za prvi polet s človekom na krovu v okviru tega programa. Vesoljsko ladjo Apollo 7 so izstrelili oktobra 1968, maja naslednje leto pa je šla ista posadka z Apollom 10 na Luno. Medtem, ko sta Thomas Stafford in Eugene Cernan krožila okoli Lune, je Young sam letel v komandnem modulu. Ko se je 26. maja 1969 Apollo 10 vračal na Zemljo, je letel s hitrostjo 39.896 kilometrov na uro, kar je za vozila s človeško posadko še vedno svetovni rekord.

Ni veliko manjkalo, pa bi se Young udeležil tudi odprave Apollo 13; bil je namreč poveljnik rezervne posadke. Gre za odpravo, na kateri je šlo narobe skoraj vse, kar je bilo mogoče, in po kateri so posneli znani film Houston, imamo problem, in napisali knjigo Izgubljena Luna, pozneje preimenovano v Apollo 13. Young je s sodelovanjem v skupini, ki je razvila postopek za omejitev kopičenja ogljikovega dioksida v lunarnem modulu in ponovno usposobitev vitalnih sistemov v komandnem modulu pred vstopom v ozračje, pri v reševanju ogrožene posadke odigral glavno vlogo.

Poveljnik Apolla 16 je postal »po rotaciji«. Po pristanku lunarnega modula na Descartesovem višavju sta s Charlesom Dukom aprila 1972 izvedla tri vesoljske sprehode oziroma vožnje, medtem pa ju je Ken Mattingly »čakal« na krožnici okoli Lune. Takrat je Young z vozilom LRV dosegel tudi hitrostni rekord.

V programu Apollo je zadnjič sodeloval kot Cernanov nadomestni poveljnik Apolla 17. Če bi si Eugene Cernan nekaj mesecev pred poletom pri igranju softbala poškodoval koleno resneje, kot si ga dejansko je, bi Young poveljeval tudi zadnjima dvema poletoma na Luno.

V letih 1981 in 1983 je z vesoljskim raketoplanom dvakrat pripeljal prve montažne sekcije za Spacelab. Čez tri leta je bil že na vrsti za rekordni, sedmi polet, povezan z vesoljskim teleskopom Hubble, vendar je Nasa te polete zaradi nesreče Challengerja preložila, John W. Young pa se je 31. decembra 2004 upokojil. Pri Nasi je delal rekordnih 42 let.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se