Konec septembra je bil v okolici Ilirske Bistrice odkrit fosilni plaz velikih razsežnosti, ki so neobičajne za ta prostor.

Konec septembra je bil med terenskim proučevanjem povezave med tektoniko in geomorfologijo jugozahodne Slovenije v okolici Ilirske Bistrice odkrit fosilni plaz velikih razsežnosti, ki so neobičajne za ta prostor. Poimenovali smo ga ilirskobistriški fosilni plaz.

Naloga naravoslovca je, da ugotovi, zakaj je plaz nastal in zakaj ravno na tem mestu. V tem primeru bo dovolj, če povemo, da so plaz povzročili premiki ob Raškem prelomu, ki poteka od Branice in Raše čez Vremščico ter mimo Ilirske Bistrice naprej proti jugovzhodu, ter neugodna narivna geološka zgradba, kjer so karbonatne kamnine Snežnikega pogorja narinjene na flišne sedimente Brkinov. Konec pliocena ali na začetku kvartarja (pred okoli 2 do 1 milijonom let) je moral močan potres, sklepamo, da zaradi premika ob Raškem prelomu, porušiti občutljivo stabilnostno ravnotežje pobočja nad sedanjim mestom.

Raški prelom hipotetično velja za nosilca potresov v ilirskobistriškem potresnem območju. Mehanizem potresov ob njem je danes verjetno drugačen kot tedaj, ko je plaz nastal. Konec pliocena so bili premiki desnozmični, kar pomeni, da se je severovzhodni blok ob prelomu premikal proti jugovzhodu, jugozahodni pa proti severozahodu. Takrat je nastala udorina s premogom in glino, ki je bila posreden vzrok nastanka plazu. Več o tem v reviji Geologija (54/2, 2011).

Glede na različne mehanizme nastanka plazov spada ilirskobistriški v spodnji razred velikih plazov, med rotacijskimi plazovi verjetno v višji razred. Po približni oceni prekriva danes površino okoli 20 kvadratnih kilometrov, njegova spolzela masa zavzema prostornino okoli pet kubičnih kilometrov. Ob nastanku je bila peta plazu večja.

Danes je ilirskobistriški fosilni plaz mrtev, zato prebivalci Ilirske Bistrice lahko mirno in brezskrbno spijo. Meščanom je celo v korist, saj se je prelivni rob med slabo prepustnim flišem v podlagi in vodonosnim apnencem nad njim ob zdrsu pomaknil navzdol in pritegnil nase podzemne vode iz širšega karbonatnega zaledja, ki prihajajo danes na dan v kraškem izviru Bistrice. Če bo občina znala izkoristiti naravoslovni in kulturni pomen plazu, bi imela od njega še dodatno korist, pa tudi ta prispevek bi dosegel namen.

Pomen odkrivanja in raziskovanja fosilnih plazov je večplasten. Najpomembnejši je prispevek k poznavanju geološke zgradbe, ki pogojuje nastanek gravitacijskih zdrsov. Ta je v splošnem znana in računalniško programirana, toda obstajajo tudi posebnosti posameznega ozemlja, ki povzročajo nastajanje zdrsov katastrofičnih razsežnosti. Te je treba poznati in možnost podobnih pojavov upoštevati v sodobnih kartah geološkega hazarda.

Ilirskobistriški fosilni plaz je izjemen primer; plaz z rotacijskim zdrsom takih razsežnosti je lahko nastal le zaradi posebej neugodnega strukturno-tektonskega predrisa in katastrofalnega potresa. Tako dolgo je bil prikrit zaradi neobičajne velikosti; v našem prostoru je lahko izjema, lahko pa obstajajo strukturno-tektonske pasti, ki jih še ne poznamo. Zato jih je treba sistematično proučevati. Sistematično proučevanje geološke zgradbe državnega ozemlja ima v našem prostoru že dolgo tradicijo in priznan znanstveni pomeni, na srečo je ustrezno vrednoteno tudi spoznanje o infrastrukturnem in neposrednem izvedbenem pomenu tega znanja. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da Geološki zavod Slovenije kot osrednja državna ustanova vzdržuje arhiv in aktivno skupino za strukturno-tektonsko kartiranje in da vse več investitorjev v analize izvedljivosti, načrtovanje in projektiranje vključuje tudi tovrstno znanje.