Tiskane izdaje
Kadar se krasoslovci, ki so po večini tudi jamarji in hribolazci, odpravljajo na terenske raziskovalne odprave po svetu, morajo vedno skrbno izbirati težko in včasih nenavadno opremo. Če bi vnaprej vedeli, kaj jih čaka v tropskem krasu na Kubi, bi verjetno morali letalskim prevoznikom pojasnjevati, zakaj na primer potrebujejo mačete …
A navadno je po dolgotrajnih pripravah vendar vse organizirano tako, da za dodatno posebno opremo, zahtevne prevoze in dostop na odročnejša območja poskrbijo gostitelji s pomočjo vodičev in domačinov. Gotovo lahko ti najbolj zanesljivo in varno privedejo raziskovalce do izbranih ciljev; ponekod, kakor je bilo v posameznih predelih bujno zaraslega tropskega zahodnega dela Kube v provinci Pinar del Río, tudi z mačetami.
Strokovne povezave slovenskih krasoslovcev s kolegi na otoku s pomenljivim imenom La isla grande, kakor Kubanci imenujejo svoj največji otok, so se začele tkati leta 1995 na konferenci latinskoameriških in karibskih držav pod okriljem Mednarodne geografske zveze. Ob tej priložnosti je dr. Martin Knez z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna navezal stike z Robertom Gutiérrezom Domechem, priznanim raziskovalcem na Inštitutu za geologijo in paleontologijo ter vodjem oddelka za raziskovanje mineralnih surovin in krasa, hkrati pa tudi podpredsednikom kubanske geološke zveze ter dolgoletnim predsednikom tamkajšnje speleološke zveze.
Po besedah dr. Kneza so se krasoslovci z vsega sveta lahko prepričali, da imajo Kubanci tudi ob skromnih materialnih možnostih predvsem na nekaterih področjih veliko klasičnega znanja in razvito tako geologijo kot speleologijo. Leta 2010 se je Roberto Gutiérrez Domech prvič v Sloveniji udeležil krasoslovne šole, kjer se je seznanil z najsodobnejšim razvojem krasoslovja, lani pa so skupaj pripravili vse potrebno za terenske krasoslovne raziskave na Kubi, ki sta jih pred kratkim opravila predstojnik postojnskega inštituta dr. Tadej Slabe in dr. Knez.
Pestra pokrajinska raznolikost v Karibih
Kot pripovedujeta sogovornika, na omenjenem antilskem območju v Karibskem morju s pestro paleto pokrajinskih raznolikosti kras zavzema več kot 66 odstotkov značilnih površin, zato je vsekakor zanimiv strokovni izziv. V tropskem pasu drugače kot pri nas vplivajo na kraške procese podnebje, debeli pokrovi nekarbonatnih usedlin v kraških kotanjah in vegetacija.
Kubansko otočje – 140 km oddaljeno od Bahamov, 180 km od Floride, 210 od Mehike in 150 km od Jamajke – sestavljajo največji osrednji otok, ki se razteza v dolžini 1200 km z zelo razčlenjeno in zato več kot 5400 km dolgo obalo, s skupno površino 110.922 kvadratnih kilometrov, ter več kot 4195 otočkov in čeri.
Tropsko podnebje včasih nekoliko ublaži zmeren veter, sicer pa je približno 11 milijonov prebivalcev, od tega slaba tretjina v prestolnici Havani, prilagojena na »večno poletje«, življenje v okolju, ki je v povprečju 330 dni obsijano s soncem, kjer se srednja letna temperatura zraka giblje med 25 in 30 do 35 stopinjami Celzija, na leto pade približno 1500 mm padavin, relativna vlaga se giblje med 80 in 90 odstotki, včasih doseže celo 95 odstotkov ... Povprečna letna temperatura obalnega morja je pozimi 25 stopinj, poleti pa 3 stopinje več.
Živobarvno razkošje flore in favne
Takšne klimatske razmere so sicer ugodne za eksotične kraljeve palme, kokos, sladkorni trs, seveda tobak, kavo in številne vrste tropskega sadja. To izredno pestro in v velikem delu bujno zeleno pokrivalo sestavlja več kot polovica endemičnih rastlin. Poleg flore je nadvse bogata tudi njihova favna, saj so med drugim opisali več kot 300 vrst ptic, v morju pa več kot 900 vrst rib, 4000 vrst školjk, rakov in drugega.
Ker večina padavin pade v kratkem obdobju, je za tropski kopasti kras značilna izrazita erozija. Med tokratnim terenskim raziskovalnim delom so se dr. Knez in dr. Slabe ter gostitelji posvetili izbranim območjem predvsem v eni od 14 provinc, to je Pinar del Río na zahodnem delu otoka, kjer je tudi središče narodnega parka Viñales.
Na tem območju je namreč največ raznolikih kraških pojavov in je najprimernejše za proučevanje kraških procesov. Kot poudarja dr. Knez, so svetovna znamenitost te kraške pokrajine kraške jame in jamski spleti ter številne kopaste vzpetine, imenovane mogote. Po večini so to značilno zakrasele, kupolam podobne vzpetine z lepo zaokroženim vrhom in skoraj navpičnimi stenami.
Bogato prevotljene kopaste mogote
Zakaj se oblikujejo prav na tak način? Tam nikoli ni zmrzali ali drugih izrazitejših vplivov, zaradi katerih bi kamen razpadal, drobir pa bi, kot v nekaterih drugih okoljih, tudi pri nas, postopoma oblikoval stožčaste nasipine oziroma bi bilo hribovje oblikovano bolj koničasto. Voda čez vse leto navpično prenika skozi kamnino, zato torej značilne kopasto zakrasele kope, ki so pogosto prevotljene in prepredene z jamami.
Na zakrasevanje površin na tem širšem območju in sestavo posameznih plasti rodovitnega, bogato poraščenega površja oziroma karbonatnih kamnin sta značilno vplivali višja temperatura in vlaga, ki pospešujeta razpadanje ter različne druge procese v naravnem okolju. Sicer pa je, kot še razlagata sogovornika, kraško območje razdeljeno na goli kras, kjer je brez vegetacije izredno močno izhlapevanje, in bogato poraščenega. V vsakem takem okolju je potem mogoče – s poznavanjem geološkega dogajanja v preteklosti in procesov zakrasevanja ob posameznih prelomih – z raziskavami dograjevati znanje, pomembno za razvoj stroke, torej krasoslovja, obenem pa tudi za načrtovanje različnih dejavnosti in življenje ljudi.
Raj na Zemlji tudi za jamarje
Poleg že dobro znanih turističnih zanimivosti, kot so najmanj štiristo naravnih belih peščenih plaž, vrsta zanimivih gorskih hrbtov in druge tropske posebnosti, se na tem največjem karibskem otoku ponašajo tudi z najmanj 30.000 jamami. Samo v provinci Pinar del Río jih je več kot 4000. Med drugim so to jame Santo Tomás, ki se raztezajo na kar 45 kilometrih, in Majagua-Canteras, dolga 34 km. Pri tem je s strokovnega vidika zanimivo, da so kamnine na Kubi »zelo mlade«, mlajše od jurske dobe.
V gospodarskem pogledu pa je omenjeno območje pomembno zato, ker je bogato z mineralnimi surovinami, kot so baker, krom, zlato, nafta in zemeljski plin, prav tako imajo eno največjih nahajališč niklja na svetu.
Po besedah sogovornikov območja, ki so se jim posvetili med tokratnim obiskom zahodnega dela Kube – najbolj poglobljeno predvsem območje mogote Felo Peréz – v strokovni literaturi še niso opisana. Med terenskimi raziskavami so, kakor je v navadi, nabrali različne vzorce kamnin za podrobne mikroskopske in druge analize. Vzporedno s tem potekajo študij in razlaga nastanka kope in oblik na skali, opisovanje skalnega reliefa in drugo. Ko bo vse to opravljeno, bodo – kar je prav tako obveza sleherne inštitutske terenske raziskovalne odprave – teoretično podkrepljene praktične ugotovitve objavili v strokovni literaturi.
Obetavno slovensko-kubansko sodelovanje
Na srečanju slovenskih krasoslovcev z direktorjem Inštituta za geologijo in paleontologijo dr. Enriquejem Castelanosom v Havani so se dogovarjali o sodelovanju med obema ustanovama. Obe strani sta prepričani, da so možnosti za tesnejše sodelovanje velike, glavna ovira so omejena sredstva, zato si bodo prizadevali, da bi se s skupnimi nastopi vključili v kakšne večje mednarodne projekte in nadaljevali delo, ki so ga uspešno začeli. Med prednostnimi nalogami bi bilo raziskovanje podzemnih voda.
