Tiskane izdaje
Današnji Ptuj je naslednik naselbin, ki so se v različnih obdobjih preteklosti razvile ob enem lažjih naravnih prehodov čez Dravo ter na križišču dveh velikih prometnih magistral – poti ob Dravi in povezave med Jadranskim morjem in Baltikom (tako imenovana jantarska pot).
Največji razcvet je prostor Ptuja doživel v rimskem obdobju (1.–5. stoletja). Na začetku 1. stoletja, v času širjenja rimske države, je na območju Ptuja stal legijski tabor. Trinajsta dvojna legija iz Petovione je leta 69 skupaj z drugimi legijami Ilirika odločilno podprla Vespazijana, enega od cesarskih kandidatov, konec 1. stoletja pa je sodelovala pri osvajanju Dacije (na območju sedanje Romunije).
Pred letom 106 je bila legija prestavljena v Vindobono (sedanji Dunaj), cesar Trajan pa je podelil civilni naselbini, ki je zrasla ob vojaškem taboru, mestne pravice. Njen uradni naziv – Colonia Ulpia Traiana Poetovio – je vključeval cesarjevo ime. Petoviona je postala veliko in kozmopolitsko mesto, ki je na začetku svojega obstoja dobilo močno podporo državne centralne uprave za pomembne infrastrukturne gradnje. Forum, to je upravno središče mesta, je bil morda donacija cesarja Trajana. Magistralna cesta Celeja (danes Celje)–Petoviona–Savarija (zdaj Szombathely) je bila dokončana za časa cesarja Hadrijana leta 132, približno hkrati z novim (ali obnovljenim) mostom čez Dravo. Od Hadrijana je bil v mestu tudi sedež osrednjih uradov ilirske carine. Novi naseljenci, med katerimi so bili upokojeni vojaki, so izvirali predvsem iz severne Italije, veliko je bilo tudi prišlekov iz vzhodnih provinc, staroselsko keltsko prebivalstvo pa je bilo potisnjeno v ozadje.
V času največjega vzpona, v 2. in 3. stoletju, se je Petoviona raztezala 3,5 km daleč vzdolž glavne ceste Celeja–Savarija. Mesto ni imelo obzidja, razpotegnjena in razgibana oblika pa priča o razdelitvi na več četrti. Razmeroma dobro poznamo vzhodno četrt, na območju današnje Rabelčje vasi, kjer so ležale različne obrtniške delavnice, predvsem lončarske pa tudi steklarske, livarske in kamnoseške. Na desnem bregu Drave, na Bregu, so bila stanovanjska in obrtniška območja, na skrajnem zahodnem robu mesta, na Spodnji Hajdini, pa še manjše upravno območje in svetiščni okoliš.
Še najmanj dve uganki
Kljub številnim arheološkim najdbam in dolgoletnemu proučevanju več generacij arheologov in zgodovinarjev pa Petoviona skriva še najmanj dve veliki uganki: vojaško postojanko iz 1. stoletja in središče mesta.
Središče vsakega rimskega mesta, kjer je bilo najpomembnejše družbeno in gospodarsko življenje, je pomenil forum z upravnimi stavbami in osrednjim svetiščem, posvečenim kapitolinski triadi (Jupitru, Junoni in Minervi) ali kultu cesarja. Posamične arheološke najdbe kažejo, da lahko iščemo središče Petovione na levem bregu Drave, na območju Vičave in Panorame, to je na prostoru, ki nikoli ni bil sistematično raziskovan. Vičava, ki leži tik ob Dravi, je zdaj močno pozidana in brez velikih nepoškodovanih površin, ki bi omogočale večje raziskave. Panorama je položna vzpetina, ki jo od Grajskega griča loči nizek preval. Dolga desetletja je bila območje zelo intenzivnega sadjarstva, kljub temu pa je verjetno ohranila večino arheološkega potenciala.
Arheološko zanimiva sta predvsem vrh Panorame in položno jugovzhodno pobočje. Prvi znani arheološki podatek s Panorame je najdba rimskega groba leta 1816. Naključnim odkritjem so na začetku 20. stoletja sledila sistematična arheološka raziskovanja. Leta 1911 je Mihovil Abramić na vzhodnem pobočju izkopal dva niza pravokotnih prostorov, ki so bili del ogromne stavbe. V dveh prostorih je odkril reliefe različnih božanstev in posvetilne napise, kar priča o obstoju majhnega svetišča. Leta 1913 je Balduin Saria blizu vrha Panorame izkopal del term in del velike stavbe z osrednjim stebriščnim dvoriščem. Leta 1948 je Josip Klemenc na vrhu raziskoval pravokotni objekt, morda ostanke poznorimske trdnjavice. Stanko Pahič in Jaroslav Šašel sta podrobneje raziskala potek vodovoda po severnih pobočjih Panorame v letu 1950. Pozneje, v drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja, je bila arheološka dejavnost na Panorami omejena zgolj na skromna zaščitna izkopavanja, na reševanje že poškodovanih ostankov (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ivan Tušek).
Kdaj poglobljena interpretacija?
Že na podlagi posameznih najdb in majhnih raziskanih površin dobimo prvi vtis o arheološkem bogastvu Panorame, ni pa še mogoča poglobljena interpretacija. Panorama je bila obljudena že od bronaste dobe (naselbine, grobišča?). Središče rimskega mesta se je z Vičave širilo na vzhodno pobočje Panorame, ki je bilo prepredeno s pravilno pravokotno ulično mrežo in pozidano z zelo velikimi pravokotnimi stavbami. Stavbe so imele bogato notranjo opremo: mozaike, hipokavste (talno ogrevanje), štukaturo, freske. Najdene so bile terme, severno pobočje Panorame je prečkal vodovod, ki je dovajal vodo z Vurberka. Odkriti so bili še sledovi obrtniških dejavnosti (livarstva, lončarstva in steklarstva). Posvetilni kamni, ki so jih med drugimi postavljali pomembni mestni uradniki, pričajo, da so bila na Panoramo umeščena svetišča različnih božanstev, tudi najpomembnejše Jupitrovo. Na vrhu, kjer se je mesto že končalo, je bilo v 2. in 3. stoletju pokopališče z velikimi marmornimi nagrobnimi spomeniki, podobnimi tistim, ki jih poznamo iz Šempetra v Savinjski dolini.
V poznorimskem času, konec 4. stoletja ali v prvi polovici 5. stoletja, se je mesto drastično zmanjšalo in na območjih opuščenih stavb na Panorami so začeli pokopavati. Morda sodi v sklop pokopališča tudi zgodnjekrščanska cerkev z mozaikom in kamnitim arhitektonskim okrasjem. Na vrhu Panorame je bila trdnjavica, ki je skupaj s podobno na Grajskem griču varovala zadnje ostanke Petovione in prehod čez Dravo.
Torej že skromna in nesistematična odkritja kažejo na velik pomen Panorame. Žal so bile raziskane površine vedno zelo majhne, podatki vseh vrst zelo fragmentarni. Povezovanje in primerjanje rezultatov različnih raziskav je težko, interpretacija odkritih objektov in drugih struktur je pogosto nemogoča. Tako kot v drugih delih Ptuja arheološke raziskave v zadnjih šestih desetletjih niso usmerjala vprašanja in potrebe vede, ampak – v primeru Panorame – sodobno kmetijstvo; drugod na Ptuju pa gradbena dejavnost.
Geofizikalne raziskave
Nove geofizikalne raziskave so pokazale, da Panorama skriva še številne odgovore na temeljna vprašanja preteklosti. Njen pomen je dvojen: gre za zadnje veliko in razmeroma nepoškodovano arheološko območje na Ptuju, hkrati pa pomeni bistveni del rimskega mesta – njegovo središče.
Raziskave Panorame se že izvajajo v dveh hkratnih sklopih. Prvi je zbiranje in izvrednotenje starih arheoloških podatkov ter njihova umestitev v prostor, pri čemer sodelujemo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Drugi sklop, pregled celotne Panorame z nedestruktivnimi geofizikalnimi raziskavami, pa izvaja Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Nove raziskave bodo omogočile vpogled v strukturo oziroma raster rimske pozidave na Panorami, hkrati pa bodo pripomogle k boljši umestitvi in razumevanju že znanih arheoloških podatkov. Gre za prvi korak, ki bo odprl pot k bolj poglobljenemu iskanju odgovorov na številna vprašanja: videz in funkcija posameznih stavb ter celotne četrti (upravne in javne zgradbe, stanovanjske in obrtniške stavbe), infrastruktura (ceste, vodovod, kanalizacija), svetišča, zgodnjekrščanska cerkev, možen obstoj zgodnjerimskih utrdb, poznorimske utrdbe, meja med mestom in grobiščem.
Raziskave Panorame so verjetno zadnja priložnost, da bolje pojasnimo začetek, vzpon in propad enega najpomembnejših rimskih mest na prostoru srednje Evrope.
Dr. Jana Horvat, Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU
