Maja Meško, Znanost
Eden glavnih ciljev letalske psihologije je, da pojasni kompleksne psihološke procese pri letenju in težave, ki se pri tem pojavljajo. Eno od njih, ki lahko pesti potnike pa tudi letalsko posadko, imenujemo strah pred letenjem.
Raziskovalci ugotavljajo, da se ta strah v povprečju pri 35 od 100 ljudi razvije v določenem življenjskem trenutku. Človek se namreč s strahom pred letenjem ne rodi. Otroci do šestega leta so ponavadi nad letenjem in vsem, kar je povezano z njim, navdušeni. Po tej starosti, predvsem pa v odrasli dobi, se strah pred letenjem pojavi v večji meri in marsikdo bi lahko priznal, da polet z letalom ni njegov najljubši del potovanja. Pravzaprav osebam s tem strahom letenje ne pomeni samo neprijetne situacije, ampak je zanje tudi ovira zaradi zmanjšane izbire destinacij za počitnice, odpovedi službenih potovanj v bolj oddaljene kraje in podobno.
Strah pred letenjem si zato zasluži posebno pozornost. Znano je, da spada med fobije, strahove, ki se vežejo na določeno situacijo, v našem primeru letenje. V nekaterih primerih je lahko posledica drugih strahov in fobij – na primer klavstofobije (strahu pred zaprtimi prostori), strahu pred višino ali strahu pred izgubo kontrole. Če ni v ozadju druge fobije ali strahu, se strah pred letenjem lahko pojavi zaradi različnih vzrokov: je posledica neprijetne ali zastrašujoče situacije na letalu, kot so zasilni pristanek, panični napad drugega potnika ali turbulenca, včasih ga povzroči ogled filma s strašnimi prizori, povezanimi z letenjem, ali branje novic o letalskih nesrečah, vzrok pa je lahko tudi neprijetna izkušnja, ki jo je posameznik doživel pred letenjem.
Največkrat ljudje specifičnega razloga ne poznajo, pravijo le, da več kot letijo, bolj se veča njihov strah. Tudi seznam razlogov oseb s tem strahom za zaskrbljenost pred letenjem je dolg. Vsebuje strah pred nesrečo, višino, turbulenco, slabim vremenom, pomanjkanjem nadzora, zadušitvijo, izgubo zavesti, bruhanjem, srčnim napadom, možgansko kapjo, zaprtim prostorom, skrb o tem, kaj si bodo drugi mislili o njih, in nenazadnje tudi strah pred smrtjo.
Nekateri se strahu pred letenjem izogibajo s tem, da sploh ne letijo in se izogibajo vsem situacijam, ki bi jih pripeljale do potovanja z letalom. Spet drugi se z njim skušajo spoprijeti z meditacijo, sprostitvenimi tehnikami, homeopatijo, hipnozo, zdravili, pa tudi s pitjem alkoholnih pijač pred in med letenjem. Ti načini včasih strah zmanjšajo in letenje naredijo bolj znosno, vendar vedno ne zadoščajo, da bi strah premagali in celovito pozdravili.
Če je strah premočan, je potrebna vedenjsko-kognitivna terapija, ki jo ponekod izvajajo tudi specializirano in osredotočeno zgolj za odpravo strahu pred letenjem in višino. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s problematiko strahu pred letenjem, pa predlagajo, da si te osebe, če strah ni premočan, pomagajo s povečevanjem znanja o letalstvu, anksioznosti in strahu. Najprej je pomembno poznati dejstva o varnosti letenja, meteorološke pojave ter zakonitosti letenja. Prav tako je dobro poznati simptome in oblike vedenja, ki se pojavijo pri anksioznosti in strahu. Med poletom je namreč treba razmišljati o samem problemu, torej našem strahu pred letenjem, in ga analizirati, zanj najti logične razlage, tako v zakonitosti letenja kot zakonitosti anksioznega vedenja.
Sklenemo lahko, da nam omenjeno znanje pomaga pri spopadanju s stresom, ki ga povzroča strah pred letenjem. Že Richard Bach je napisal: »Naučil sem se, da je tisto, česar ne poznam, tisto, česar se bojim. Če bom vedel vse, kar je znano o mojem letalu, bom preživel.«
Doc. dr. Maja Meško Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Koper