Tiskane izdaje
Majhen, iz letala komaj opazen japonski atol Minamidaito sredi Tihega oceana in Kuba oziroma njen glavni otok s skoraj 110 tisoč kvadratnimi kilometri površine sta bila nedavna cilja skupine raziskovalcev Inštituta za krasoslovje ZRC SAZU Postojna; raziskovali so tamkajšnji površinski kras, jame, vodo, okolje.
Za predstojnika inštituta dr. Tadeja Slabeta je bila to druga terenska raziskovalna odprava na omenjenem japonskem otočku, njegov sodelavec dr. Martin Knez, ki je pred časom v Havani sodeloval na svetovnem srečanju krasoslovcev, pa se je tokrat posvetil raziskovanju posebnosti tropskega krasa zahodnega dela Kube. Vsekakor tudi v omenjenem primeru, kot je na slovenskem Inštitutu za krasoslovje že dolga tradicija, strokovni stiki naših krasoslovcev s kolegi na Japonskem ter na Kubi segajo precej daleč v preteklost.
Ker se bomo tokrat posvetili prvemu, to je japonskemu atolu Minamidaito, po besedah naših sogovornikov velja poudariti, da se je strokovno sodelovanje z Japonsko začelo že v 70. letih. Profesorica geografije dr. Kazuko Urušibara Jošino z oddelka za geografijo tokijske univerze Hosei, ki je tudi nosilka tokratnega skupnega projekta o modeliranju zakrasevanja na Minamidaitu, je namreč takrat pri nas študirala – najprej kot dodiplomska, zatem pa podiplomska študentka pri prof. Ivanu Gamsu – in se posvetila krasoslovju.
Kaj skriva otoški kras sredi Tihega oceana?
To so bili dobri temelji za številne druge oblike sodelovanja. Tako že vrsto let prihajajo japonski študenti krasoslovja in drugi mlajši strokovnjaki na različne oblike šolanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja v Slovenijo, slovenske krasoslovce, ki so medtem pri nas razvili pomembno mednarodno raziskovalno in študijsko središče krasoslovja, pa Japonci – tako kot mnogi drugi po svetu – vabijo k sodelovanju pri načrtovanju in izvedbi različnih raziskovalnih projektov. Eden takih je tudi proučevanje krasa na koralnem otočku Minamidaito.
Dejansko sta to dva velika vulkanska stožca, oddaljena približno 400 kilometrov vzhodno od otoka Okinave. Na tem koralnem osamelcu sredi oceana sta dr. Slabe in dr. Knez z japonskimi kolegi med terenskimi raziskavami opravljala meritve, zbirala podatke in vzorce za poznejše laboratorijske raziskave, s katerimi bo mogoče natančneje določiti procese, ki so v različnih geoloških obdobjih vplivali na nastajanje kraške površine, notranjosti, se pravi predvsem jam, in druge geomorfološke značilnosti otoka, na katerem danes živi približno 1300 prebivalcev.
Veliko »lečo« obrobljajo nedostopne škraplje
Površino otočka si je mogoče še najbolj slikovito predstavljati v obliki ovalne ponve s premerom približno 4 krat 6 kilometrov. Njegova vulkanska kamnina je zrasla iz globine okoli 3000 metrov. Pretežni del notranje površine je raven, plitev, »kot nekakšna velika leča«, venčasto oblikovan zunanji rob pa sega iz vode le od 40 do 70 metrov visoko.
Ta in drugi podobni majhni otočki sredi oceana so izpostavljeni silovitemu vetru in valovanju, zato so obrobne zunanje koralne kamnine praviloma močno razbrazdane, nastale so značilne obalne škraplje, karbonatne kamnine pa so na gosto prevotljene z jamami. Za Minamidaito je znano, da ga večkrat na leto temeljito »prevetrijo« tajfuni, ko hitrost vetra doseže ali celo preseže 280 kilometrov na uro. Dinamični naravni procesi so sicer na ravnem, notranjem delu otočka ustvarili razmeroma ugodne razmere za življenje; vključno z vodo, kjer sicer ni naravnih izvirov, zaloge predstavljajo že omenjene številne kraške jame, kar pa zahteva preudarno rabo in siceršnje ravnanje z njo.
Dragocena voda za sladkorni trs in 1300 otočanov
Na rodovitnih površinah pridelujejo sladkorni trs, kar je tudi povezano s precejšnjo porabo vode. In v povezavi s tem so že pred leti s terenskimi raziskavami – pri katerih so prav tako sodelovali slovenski krasoslovci – ugotavljali, da na območja s povečanim izčrpavanjem sladke podtalnice pronica slana voda. Preskrba z vodo za zdaj sicer ni ogrožena, vendar se s tem veliko ukvarjajo odgovorni in njihovi znanstvenoraziskovalni in strokovni sodelavci na univerzitetnih inštitutih.
V ospredju je načrtovanje racionalne porabe podtalnice v tej in takih naravnih lagunah, predvsem pa želijo prav z opisanimi mednarodnimi raziskovalnimi projekti, kakršnega so se že pred časom lotili skupaj s slovenskimi krasoslovci, podrobneje raziskati te otoke z vidika krasoslovja in v povezavi s tem z zalogami, črpanjem in varovanjem pitne vode, ker je to eden od temeljnih pogojev za načrtovanje sonaravnega razvoja.
Dr. Slabe se je pri tokratnem raziskovanju posvetil posebnostim, ki so vplivale na oblikovanje koralnega otoka, dr. Knez pa lastnostim kamnin. Odvisno od narave projekta, ciljev in obsega financiranja večinoma odhajajo na terenske raziskave multidisciplinarne ekipe, ki potem povežejo svoje ugotovitve in rezultate objavijo v strokovni literaturi.
Tradicionalno sodelovanje z Norvežani
Tako bodo tudi slovenski krasoslovci tokrat prvič v strokovni literaturi opisali posebnosti oblikovanja obalnega krasa na tem japonskem otoku, kjer izrazito močni valovi oblikujejo površino oziroma globoke erozijske jame.
Poleg tega bodo skušali podrobneje proučiti, kako se je otok razvijal v različnih obdobjih. Pri določanju obdobij razvoja otoka sodelujejo s kolegi na Norveškem. Tudi dr. Stein-Erik Lavritzen, ki ima laboratorij za določanje starosti kapnikov na univerzi Bergen, je že dolgoletni sodelavec slovenskega Inštituta za krasoslovje.
Japonska nosilka raziskovalnega projekta dr. Kazuko Urušibara Jošino želi, da bi v sodelovanju s slovenskimi krasoslovci in njihovimi sodelavci poglobili temeljno znanje o razvoju karbonatnega dela otoka, posredno pa tudi širšega območja, ki sta ga skozi različna obdobja značilno oblikovala živahna tektonika in delovanje vulkanov.
Šele ko bodo lahko strokovno verodostojno povezali vse podatke s terenskih raziskav ter domačih in tujih laboratorijskih analiz, bo bolj jasno, kaj je poglavitno vplivalo na oblikovanje otoka v preteklosti in kako, kakšen je danes in kako glede na naravne danosti, okoliščine in vplive okolja – predvsem pa z vidika varovanja čiste podtalnice – načrtovati življenje na njem; da ne bo ogrožena prihodnost. Voda je pač prvi pogoj za preživetje.
