Koliko časa še zeleni planet?

Na zgornji sliki je najnovejši zemljevid, ki prikazuje prekritost modrega planeta z vegetacijo. To je prvi izdelek novega satelita Evropske vesoljske agencije (ESA), imenovanega Proba V.

Gre za majhen satelit, le nekoliko večji od pralnega stroja, katerega glavna naloga je, da vsaka dva dneva kartira zemeljsko površje in natančno zapisuje razširjenost vegetacije na vsem planetu. To je dejavnost, ki pri Esi poteka že poldrugo desetletje in je pomembna z okoljskega in gospodarskega stališča. Podatki o globalnem spreminjanju vegetacije so med drugim uporabni za načrtovanje setve najprimernejših poljščin na posameznih območjih.

Podatke, ki jih na Zemljo pošilja ta satelit, lahko uporabijo tudi za dnevno spremljanje skrajnih vremenskih pojavov, opozarjajo na zmanjšano rast določenih poljščin, recimo zaradi suše, spremljajo gibanje posameznih celinskih vodnih virov in ugotavljajo, kako se krčijo gozdne površine in se širijo puščave.

Dragoceni plašč

Vegetacija je namreč pomemben naravni vir, ki odločilno vpliva na globalni vodni cikel in podnebje. Rastline s fotosintezo igrajo eno glavnih vlog pri odstranjevanju ogljikovega dioksida iz ozračja, ko ga shranjujejo v svoji biomasi. Torej je poznavanje svetovnih vegetacijskih trendov ključno tudi za razumevanje ogljikovega cikla. Kartiranje in poznavanje podatkov o rastlinskem plašču našega planeta je torej eden od nujnih pogojev za boljše razumevanje okolja, v katerem živimo in od katerega smo odvisni. Le tako lahko zanesljivo načrtujemo tudi trajnostno ravnanje z izredno občutljivimi naravnimi viri.

Prav zaradi podatkov, pridobljenih s sateliti – poleg Ese ima več tovrstnih satelitov seveda tudi Nasa – imajo raziskovalci razmeroma jasno sliko o spreminjanju svetovnega rastlinstva v zadnjih treh desetletjih. V tem času se je nekoliko zmanjšal obseg vegetacije oziroma rastlinske rasti na južni polobli, zato pa se je, presenetljivo, nekoliko povečal na severni. Nekaj več kot polovico naj bi k temu zasuku oziroma selitvi vegetacije z juga proti severu prispevale podnebne spremembe. Tako naj bi od sredine 80. let prejšnjega stoletja do konca prvega desetletja 21. stoletja največje zmanjšanje vegetacije, tako imenovanega zelenega pokrova, zaznali v podsaharski in centralni Afriki. Zanimivo pa je, pravijo raziskovalci iz laboratorija za daljinski monitoring pri züriški univerzi, ki spremljajo tudi vegetacijske trende, da za to ni kriva naravna dezertifikacija, ampak človekova dejavnost, saj so na tem območju na velikih površinah posekali gozd in zasadili plantaže.

Aktiven že po nekaj dneh

Satelit Proba V so izstrelili z Esino novo nosilno raketo Vega, to je bil šele njen drugi polet, in sicer letošnjega 7. maja z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani. Že dober teden zatem pa so aktivirali njegove kamere in naprave za detektiranje vegetacije na zemeljskem površju. Prvi posnetek je nastal nad Biskajskim zalivom in je pokril tudi del zahodne francoske obale.

Čeprav satelit šele pripravljajo na stalno delovanje in je torej še v preizkusnem obdobju, že pridno kartografira zemeljsko površje. Tako so na znanstveni konferenci o satelitskem spremljanju vegetacije, ki je bila te dni v Antwerpu v Belgiji, že predstavili uvodoma omenjeni prvi svetovni zemljevid vegetacije, ki so ga prve dni julija izdelali na podlagi posnetkov satelita Proba V.

»Zemljevid, ki smo ga dobili, nas je prepričal, da nas Proba V ne bo razočaral in da bodo uporabniki njegovih izdelkov nedvomno zadovoljni,« je ob tej priložnosti povedal Alberto Tobias, vodja Esinega oddelka za sisteme, programsko opremo in tehnologijo.

Natančna umeritev instrumentov

V poskusnem obdobju je najzahtevnejše opravilo to, da morajo najsodobnejše naprave za kartiranje vegetacije, vgrajene na Probi V, uskladiti oziroma natančno umeriti s prejšnjo generacijo tovrstnih instrumentov, ki jih je nosil francoski satelit Spot 5.

Esa sicer svetovno vegetacijo spremlja že petnajst let. Te naloge sta doslej opravljala satelita Spot 4 in Spot 5. Najsodobnejši Proba V bo torej v prihodnjih mesecih le prevzel ter seveda nadgradil njuno delo, kar bo zasluga bistveno zmogljivejših instrumentov. »Če bo šlo vse po načrtih, bo začel redno delati letošnjega novembra,« pojasnjuje Bianca Hoersch, vodja slikovnega sistema satelita. Njegova naloga bo tudi premostitev praznine v spremljanju vegetacije, ki ga je od leta 1998 opravljal evropski program Spot Vegetation (s satelitoma Vegetation 1 in 2) in ga bo nadaljevala načrtovana serija satelitov Sentinel 3, ki jih razvijajo za evropski program svetovnega opazovanja za okolje in varnost (Global Monitoring for Environment and Security); prvi tovrstni satelit bodo predvidoma izstrelili prihodnje leto.