»Kot protikrizni ukrep predlagam inženirje v vladi«

Prejšnji teden je bila v Ljubljani mednarodna konferenca o konkurenčnosti močnostne elektronike. To je bila lepa priložnost za pogovor s strokovnjakoma s tega tehniškega področja, ki v široki javnosti ni tako znano kot nekatera druga.

Toda hkrati je verjetno večina že slišala za pametna električna omrežja. Tudi razvoj električnih avtomobilov (tako imenovana e-mobilnost) sodi na to področje, kar lahko rečemo za zadnje čase zelo popularno mehatroniko na splošno, torej za vse aplikacije, ki vključujejo sinergijo elektromehanskih pretvornikov energije in računalništva. Močnostna elektronika omogoča normalno delovanje električnih naprav in je torej široko uporabna. A pozornost si zasluži že zato, ker je s tem povezan razvoj precejšnjega dela naše industrije. Tiste, ki ne propada in je tudi mednarodno konkurenčna.

Uvodoma omenjeno konferenco sta organizirali ljubljanska univerza in pomorska univerza Gydnia, največja tovrstna visokošolska ustanova na Poljskem in tudi ena največjih v Evropi, ob podpori največjega svetovnega združenja inženirjev elektrotehnike in elektronike IEEE in njegove sekcije za industrijsko elektroniko.

Naš prvi sogovornik je bil glavni organizator konference prof. dr. Vanja Ambrožič, vodja katedre za mehatroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko (FE). Ambrožič, ki smo ga za pogovor ujeli še med konferenco, pravi, da je takšne dogodke mogoče dolgoročno odlično izkoristiti. »Poleg promocije Slovenije in slovenske znanosti, ki pokriva področje konference, je glavni namen izmenjava izkušenj in znanj z mednarodno priznanimi strokovnjaki. Živi stik je tu še vedno najbolj učinkovit. Vsaj na naših področjih. Še zlasti pomembno je, da se ta znanja prek sodelovanja pri skupnih projektih prenašajo tudi v slovensko industrijo in ji pomagajo pri umeščanju v čedalje ostrejšo svetovno konkurenco. Poleg tega je konferenca omogočila našim študentom, da so poglobili znanje, pridobljeno med študijem, in ga povezali s prakso.«

Slovensko znanje v globalnih proizvodih

Priložnost za takšno povezavo je po Ambrožičevih besedah dalo recimo predavanje doktoranda FE dr. Primoža Bajca iz Hidrie Rotomatike. »Gre za družbo, katere izdelki so vgrajeni v končne proizvode svetovno znanih podjetij. Predvsem so to sestavni deli za svetovne proizvajalce avtomobilov, kot so Peugeot, Citroën, Mercedes-Benz, BMW in Volvo. To je lep primer, kako se da z razvojno usmerjenostjo in vlaganjem v visoko tehnologijo pridobiti tudi zelo zahtevne kupce. Ponosni smo lahko, da je v vse te avtomobile vgrajeno veliko slovenskega znanja. Sam vedno uživam, ko vidim, kako je inženirsko delo odločilno prispevalo h kakovosti teh in drugih cenjenih izdelkov. So pa za doseganje takšne kakovosti poleg znanja potrebne še bogate izkušnje, in slovenski inženirji premoremo oboje. Drugače kot v prejšnjih časih, ko so bili inženirji predvsem zanesenjaki, je zdaj vse več mladih, ki imajo tudi nos za denar. To sicer zveni kot ameriški model, vendar sam v tem vidim ključ uspeha in ponovnega vzpona naše industrije.«

Prof. Ambrožič kljub zadovoljstvu ne skriva zaskrbljenosti, ker se na njihove in druge tehniške študije ne vpisuje dovolj motiviranih študentov. »Vem, da v Sloveniji premoremo veliko tehniških talentov. Na to kaže že zanimanje za tovrstne dejavnosti po osnovnih in srednjih šolah, ki pa bi jih lahko imeli bistveno več. Žal se velik del teh tehniških talentov kasneje vpiše drugam in morda tam prepozno ugotovijo, da bi bili na tehniki veliko bolj zadovoljni. Tehniški študiji in kasneje inženirsko delo namreč potrebujejo ljudi, ki imajo v sebi veliko predanost. Mi smo v zadnjih letih zavestno zmanjšali število vpisnih mest, da bi imeli izbiro in si s tem zagotovili bolj kvalitetne študente.«

Sogovornik se še dobro spominja časov, ko so se pri nas najboljši dijaki vpisovali na tehniko, ki je poleg tega takrat imela prestiž. Po osamosvojitvi, v 90. letih, ko je razpadel velik del slovenske industrije, pa so, pravi dr. Ambrožič, predvsem starši pragmatično preusmerili otroke k vpisu na bolj perspektivne študije. »Toda v preteklih letih so se razmere znova spremenile. Dejstvo je, da naši diplomanti, na primer s področja mehatronike, danes bistveno lažje najdejo zaposlitev po končanem študiju v primerjavi z drugimi. Torej je odločitev za študij mehatronike in elektrotehnike nasploh dobra odločitev, saj to področje pri nas sledi svetovnim smernicam na področju kvalitetne proizvodnje in tako imenovane pametne rabe energije.«

Vrnitev matematike

Na konferenci so se zbrali strokovnjaki iz več evropskih držav, najuglednejši med njimi pa je bil akad. prof. dr. Marian P. Kazmierkowski, svetovno znani inženir in znanstvenik s področja močnostne elektronike, profesor na tehniški univerzi v Varšavi ter dekan oddelka inženirskih znanosti na Poljski akademiji znanosti.

Akademik Kazmierkowski, katerega oče je bil prav tako inženir, nam je povedal, da imajo inženirski poklici na Poljskem dolgo tradicijo in tudi velik ugled, čeprav so jih v tej državi v preteklih dveh desetletjih po družbeni veljavi in študijskem zanimanju prav tako začeli prehitevati različni družboslovni, poslovni, pravni in še kakšni študiji. »V zadnjih treh letih pa zanimanje za tehniko znova narašča, na naši univerzi od devetih kandidatov sprejmemo le enega,« je poudaril poljski akademik, ki se mu zdi spodbudno tudi to, da je po protestu profesorjev matematika na Poljskem znova postala obvezni maturitetni predmet. Pred tem namreč nekaj let ni bila in v tistem času so, pravi profesor Kazmierkowski, na univerzo dobivali študente s pomanjkljivim znanjem matematike, kar je bila seveda velika ovira za uspešen študij tehnike.

Srečanje z akad. Kazmierkowskim smo izkoristili tudi za informiranje o položaju tehnike na Poljski akademiji znanosti. Na Poljskem namreč nimajo, tako kot pri nas in še v mnogo evropskih državah, samostojne inženirske akademije. Povedal je, da je akademija zasnovana po ruskem modelu, kar pomeni, da deluje v njej več oddelkov z lastnimi inštituti. Med temi je tudi oddelek za inženirske znanosti, v katerem je 70 članov – celotna akademija znanosti pa ima 300 članov. Navedeno razmerje pomeni, da imajo inženirji na Poljski akademiji znanosti skoraj četrtinski delež, kar potrjuje že omenjeni velik ugled tehnike v tej državi.

Prof. Kazmierkowski je tudi prepričan, da lahko k razvoju inženirskih znanosti veliko prispevajo samostojne tehniške univerze. Kot je dejal, bi Slovenija s pomočjo takšne univerze spodbudila tehnološki razvoj, zato se mu zdi koristno takšno idejo priporočati našim odgovornim politikom. Vloga politike je, pravi, ključna pri razvoju takšnega področja, kot je močnostna elektronika. »Razvoj na našem področju je zelo zahteven in marsikje ne prinaša hitrih komercialnih rezultatov. Kljub temu pametne države tudi v času krize veliko vlagajo v to področje, saj s tem prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in energijski neodvisnosti. Kolikor vem, ima Slovenija prav tako še veliko neizkoriščenih možnosti na tem področju.«

Inženirji niso povzročili krize

Misel poljskega kolega je nadaljeval in še razširil prof. Ambrožič: »Inženirji nismo povzročili krize, smo pa tisti, ki lahko odločilno prispevamo, da pridemo iz nje. Pot iz krize ni igranje in špekuliranje s financami v oblakih, temveč razvoj perspektivne in mednarodno konkurenčne proizvodnje, tudi elektrotehniške in tudi močnostne elektronike.«

Na vprašanje, kaj bi pri iskanju poti iz recesije najbolj priporočil naši vladi, pa nas je presenetil s kratkim in jasnim odgovorom: »Kot protikrizni ukrep predlagam več inženirjev v vladi. Ni važno, iz katerih političnih opcij. S tem bi vlada pridobila inženirsko razmišljanje, ki bi jo v marsičem pripeljalo do boljših odločitev.«