Tiskane izdaje
Po ocenah Panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) naj bi se v sto letih, od leta 1990 do 2090, gladina morja na našem planetu dvignila za 18 do 59 centimetrov. Vendar pa, ker IPCC v svojih izračunih ni upošteval taljenja ledu na polih, se utegne po mnenju številnih znanstvenikov do konca stoletja dvigniti precej višje.
Kot je na podlagi satelitskih podatkov ugotovila skupina znanstvenikov pod vodstvom Johna Wahra s koloradske univerze v Boulderju se utegne gladina morske vode do konca stoletja dvigniti za vsaj en meter, še bolj verjetno pa celo za dva. Satelitski podatki so jim namreč omogočili bolj natančen izračun letnega dviga morske gladine zaradi taljenja ledenikov in ledu na polih, to pa jim pomaga pri natančnejšem izračunu, kako hitro bodo pod morjem izginile nekatere zdaj nižje ležeče obalne kopne površine.
Tako so izračunali, da se zaradi taljenja ledenikov in polarnih ledenih pokrovov morje vsako leto dvigne za poldrugi milimeter. S tem izračunom so nekje na sredini izračunov drugih raziskovalnih skupin, ki segajo od 1,2 do 1,8 milimetra letnega dviga morske gladine. To pomeni, da bi se po nekaterih napovedih gladina morja utegnila do konca tega stoletja dvigniti celo za dva metra.
Zdaj že okoli 3,5 milimetra na leto
Že do zdaj se je po letu 1900 morje v povprečju dvignilo za 18 centimetrov, globalna otoplitev v zadnjih desetletjih pa je hitrost dviga morske gladine še pospešila. Po mnenju številnih raziskovalcev je že marsikje ogrožen obstoj nizko ležečih obal, od Vietnama do Floride, nekatera velemesta ob teh obalah pa morajo že zdaj vlagati čedalje več denarja v drago zaščito pred posledicami dviga morja.
Da bi dobili kar najbolj natančno sliko hitrosti taljenja ledu, je Wahr s svojimi sodelavci uporabil satelit, ki meri variacije v gravitacijskih poljih – za raziskavo sprememb v masi velikih območij, prekritih z ledom. Podatki so zajemali vse ledenike in ledene pokrove na Arktiki, v Južni Ameriki, Aziji, na Grenlandiji in Antarktiki v obdobju od leta 2003 do 2010. Ugotovili so, da se je v svetovnem pogledu stopnja dviga morske gladine pospešeno povečevala in zdaj dosega že okoli 3,5 milimetra na leto. Polovica tega prirasta gre na račun termalne ekspanzije oceanov. Voda se namreč širi, ko se ogreva.
Medtem ko se ta letni prirast v višini morske gladine za zdaj zdi zanemarljiv, pa znanstvenike vendarle skrbi, saj pričakujejo, da bo stopnja dviga gladine oceanov naraščala. Že dalj časa si prizadevajo, da bi lahko natančneje ocenili, kako se bo gladina morja dvigovala. Vendar je to težko, ker še vedno obstaja veliko neznank glede vprašanja, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z globalno otoplitvijo, kako bo z izpusti toplogrednih plinov in kako hitro se bodo talili ledeni pokrovi.
Največ prispevata Grenlandija in Antarktika
S podatki s satelitov dvojčkov GRACE (Gravity Recovery and Climate Experiment), ki v primerjavi z meritvami na terenu močno skrajšujejo čas presoje, so ugotovili, da je izguba ledu samo na Grenlandiji, torej na severni polobli, in na Antarktiki, kot »predstavnici« južne poloble, do zdaj prispevala k dvigu morske gladine za nekaj več kot milimeter na leto. Tako samo taljenje ledu na Grenlandiji in Antarktiki zavzema večji del letnega globalnega porasta gladine za poldrugi milimeter, taljenje vseh ostalih ledenikov in gorskih ledenih pokrovov na drugih območjih pa je med letoma 2003 in 2010 skupaj prispevalo k preostalemu 0,4-milimetrskemu letnemu zviševanju morske gladine.
Po Wahrovem mnenju gre za precejšnjo številko, ki pomeni veliko staljenega ledu. Vendar pa, dodaja, je za tretjino nižja od prejšnjih globalnih ocen, ki niso slonele na podatkih s satelitov Grace. Napovedi IPCC so sicer še nižje, saj predvideva, da se bo morska gladina med letoma 1990 in 2019 dvignila za 18 do 59 centimetrov. Toda IPCC v svoji presoji ni upošteval taljenja ledu na polarnih območjih, kjer je v led ukleščena velika večina sladke vode na našem planetu.
Upoštevaje to vodo se zato znanstveniki raje nagibajo k oceni, da se bo morska gladina zvišala za enega do dva metra do konca tega stoletja. Pri tem opozarjajo zlasti na pospešeno taljenje ledu na Grenlandiji in na ledenih ploščah na Zahodni Antarktiki v zadnjih dvajsetih letih. Na obeh območjih je v ledu ujete toliko vode, da bi se gladina morja v globalnem obsegu zvišala kar za 60 metrov, če bi se tamkajšnji led stopil. V ostalih ledenikih in gorskih ledenih pokrovih je vode dovolj za dvig morske gladine za približno meter.
Slika postaja jasnejša
Satelita dvojčka Grace sta merila spremembe v masi ledu na območjih, ki so večja od sto kvadratnih kilometrov. Zbrani podatki kažejo, da je ledu v Aziji, vključno s Himalajo in gorovjem Karakorum, manj, kot so znanstveniki predvidevali. To pomeni, da so ta območja le malo prispevala k dosedanjemu dvigu morske gladine, in sicer zato, ker so številni tamkajšnji ledeniki v višinah, kjer so temperature pod zmrziščem. Kot pojasnjuje John Wahr, jim je raziskava ponudila precej bolj jasno sliko o tem, kaj se je v svetovnem pogledu dogajalo z velikimi površinami pod ledom, še zlasti v odmaknjenih območjih Himalaje.
»Obstaja veliko ledenikov in večina jih je preveč oddaljenih in na preveč nedostopnih krajih, da bi jih lahko opazovali 'na terenu',« je pojasnil Wahr. Vseh ledenikov na svetu je več kot 200 tisoč, a le nekaj sto so jih opazovali v obdobju nekaj let. »Satelita Grace pa sta nam zdaj omogočila, da smo neposredno ugotovili, koliko ledu se je v celoti stalilo v nekem ledeniškem sistemu ali ledenem pokrovu.«
Nadaljnji satelitski monitoring bo znanstvenikom pomagal, da bodo dobili še več podatkov o hitrosti in stopnji taljenja ledu in posledičnega dviga gladine morja. Po podatkih ameriške nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA) je bilo vseh dosedanjih enajst let v tem stoletju med trinajstimi najtoplejšimi v obdobju zadnjih 132 let, odkar sistematično merimo temperaturo zraka.
