Ljubljana - »Če so gozdovi pljuča našega planeta, potem so mokrišča njegove ledvice,« je ob svetovnem dnevu mokrišč dejala Mateja Kocjan iz Zavoda RS za varstvo narave. Direktor zavoda Darij Krajčič pa je povedal, da se pri nas odnos do mokrišč počasi spreminja, med drugim zaradi blaženja podnebnih sprememb in zadrževanja voda, tudi poplavnih.
Darij Krajčič je dejal, da so v ameriški študiji vrednost hektara mokrišč ocenili na 33.000 dolarjev. Počasi namreč prevladuje prepričanje, da to niso manjvredna zemljišča, ki jih je treba osušiti in čeznje zgraditi ceste, jih pozidati z industrijo, prekriti z odlagališči odpadkov ali na njih urediti njive. »Verjamem, da bo vloga mokrišč naraščala, saj blažijo podnebne spremembe. So kot goba, ki zadržuje vodo, blažijo lokalne vremenske ekstreme, so tudi zelo dober čistilni mehanizem, ki zmanjšuje onesnaženost podtalnice.«
V Sloveniji obsega 3525 mokrišč skupaj s poplavnimi območji 98.760 hektarov oziroma skoraj šest odstotkov ozemlja države. Darja Stanič Racman, vodja sektorja za vode na ministrstvu za okolje in prostor, je povedala, da bodo do konca leta pripravili načrt upravljanja 150 površinskih in 21 podzemnih vodnih teles. Do 2015 naj bi po vodni direktivi vsa voda dosegla dobro stanje ali pa se vsaj ne poslabšala. »Glede na veliko vodnatost Slovenije je stanje sorazmerno slabo,« je opozorila in dodala, da polovica vodnih teles ne bo dosegla dobrega stanja.
Karin Gabrovšek iz ljubljanske enote zavoda za varstvo narave je spomnila, da ljudje Ljubljansko barje kljub njegovemu pomenu za okolje še vedno izkoriščajo, zato je treba ukrepati. Barje v naravni obliki zadržuje visoke vode, porablja ogljikov dioksid, veže in razgrajuje onesnaževala in blaži podnebna nihanja. Če šoto izsušimo, se začnejo obrnjeni procesi, uskladiščeni ogljikov dioksid se sprošča nazaj v ozračje. Na Barju morajo že zdaj kopati globlje jarke, da pridejo do vode.
Tudi Metod Rogelj iz kranjske enote zavoda je poudaril, da so mokrišča naravni zadrževalniki vode. To funkcijo, denimo, dobro opravlja mokrišče Zelenci. Ko je Log pod Mangartom zasul plaz, so bili Zelenci pod vodo; mokrišče je skupaj z Ledinami preprečilo izliv vode nižje po območju.
Na vprašanje Dela, kaj za mokrišča pomenijo načrtovane hidroelektrarne na Muri in Savi, je Krajčič odgovoril, da bo tehnologija elektrarn na Muri popolnoma drugačna kot na Savi in da bodo tudi tiste na srednji Savi drugačne kot na spodnji Savi. Darja Stanič Racman pa je dejala, da hidroelektrarn ni mogoče zgraditi brez poslabšanja stanja voda. Zato bo država za gradnjo novih elektrarn morala dokazati javni interes pa tudi to, da ciljev za večjo uporabo obnovljivih virov energije ni mogoče doseči na noben boljši način.
Iz sredine tiskane izdaje Dela