Miloš Krmelj, Znanost
V evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou, v Francoski Gvajani, je za 9. februar, torej danes teden, napovedana prva demonstracijska izstrelitev nove male evropske satelitske nosilne rakete Vega. To prvo izstrelitev so sicer že večkrat preložili, a kot kaže, gre zdaj zares.
Satelitska nosilna raketa Vega (Vettore Europeo di Generazione Avanzata), oziroma evropska nosilna raketa napredne generacije, je namenjena za enkratno uporabo. Že od leta 1998 jo skupaj razvijata Italijanska vesoljska agencija ASI in Evropska vesoljska agencija (ESA). Vega je štiristopenjska raketa, ki ima prve tri stopnje na trdno raketno gorivo in zadnjo, četrto stopnjo na tekoče raketno gorivo.
Italija je vodilna država pri tem programu, saj prispeva kar 65 odstotkov vseh sredstev; Francija prispeva 15 odstotkov, Španija 6, Belgija 5,63, Nizozemska 3,5, Švica 1,3 in Švedska 0,8 odstotka.
Vega je visoka 30 metrov in ima na spodnjem oziroma najširšem delu premer treh metrov. Ob izstrelitvi tehta 137 ton. Motor prve stopnje ali P80 je visok 10,5 metra in vsebuje 88 ton trdnega raketnega goriva. Njegova največja potisna sila je 3040 kN, deluje 197 sekund. Motor druge stopnje ali Zefiro 23 je visok 7,5 metra in vsebuje 23,9 tone trdnega raketnega goriva. Njegova največja potisna sila je 1020 kN, deluje 71,6 sekund. Motor tretje stopnje ali Zefiro 9 je visok 3,85 metra in vsebuje 10,1 tone trdnega raketnega goriva. Njegova največja potisna sila je 213 kN, deluje 117 sekund. Motor četrte stopnje ali AVUM (Attitude Vernier Upper Module) je visok 1,74 metra in vsebuje 550 kilogramov tekočega raketna goriva. Razvija največjo potisno silo 2,45 kN in deluje 315,2 sekunde. Kot gorivo uporablja nesimetrični dimetil hidrazin (UDMH) in kot oksidator dušikov tetroksid. Prve tri raketne stopnje na trdno gorivo je izdelal glavni industrijski izvajalec programa Vega – italijanska družba Fiat Avio.
Raketa naj bi v višino 700 kilometrov in v krožno polarno orbito lahko ponesla do 1500 kilogramov tovora. Tako bo na tokratnem prvem poletu v vesolje ponesla 400 kilogramov težak satelit Italijanske vesoljske agencije LARES (LAser Relativity Satellite), opremljen z 92 laserskimi zrcali. Satelit bo opravil številne meritve, pomembne za preverjanje teorije splošne relativnosti, vesoljsko geodezijo in geodinamiko. Hkrati bodo z njim poslali v zemeljsko krožnico še sedem majhnih satelitov, znanih kot picosateliti ali tudi CubeSati; tehtajo le dober kilogram in so dejansko kocke z 10-centimetrskimi stranicami. To so španski Xatcobeo, francoski Robusta, italijanska e-st@r in UnicubeSat GG, romunski Goliat, poljski PW-Sat in madžarski MaSat-1.
Satelite, ki bodo pritrjeni na podporno strukturo glavnega tovora LARES, bodo sproščali v vesolje na različnih višinah od 300 do 1500 kilometrov in ob naklonu orbite 69,5 kotnih stopinj. V tej orbiti bi lahko krožili okrog Zemlje še vsaj štiri leta.
Razvoj rakete Vega naj bi stal 710 milijonov evrov, tokratna prva izstrelitev pa bo »pojedla« 32 milijonov evrov. Trenutno imajo v načrtu eno ali dve izstrelitvi Vege na leto. Če pa se bo število izstrelitev povečalo, na primer na štiri v enem letu, bi lahko cena izstrelitve padla na 22 milijonov evrov. V tem primeru bi bila ta cena konkurenčna s podobnimi ruskimi raketami, ki so dejansko predelani medcelinski balistični izstrelki. Te nekdaj poceni male nosilne rakete so se namreč v zadnjem času precej podražile, tako da niso več tako konkurenčne. Res je tudi, da še vedno obstajajo tudi razmeroma poceni kitajske in indijske satelitske nosilne rakete, vendar ima zdaj Evropa na razpolago vse tri možnosti – Ariane 5 kot raketo za velike tovore, ruskega Sojuza za srednje tovore in seveda Vego za manjše tovore, kjer je potrebna tudi velika prilagodljivost. Je pa res, da se mora slednja šele izkazati. Upajmo, da bo to že prihodnji teden ...