Nova »Megazemlja«

Nasin teleskop je odkril novo vrsto kamnitega planeta zunaj našega osončja.

Objavljeno
04. junij 2014 18.06
Ra. K., Znanost
Ra. K., Znanost
Nasin teleskop Kepler je odkril novo vrsto kamnitega planeta zunaj našega osončja, več kot 17-krat težjega, a le dvakrat večjega od Zemlje. Ta »Godzila« ali »Megazemlja«, kakor so ga neuradno poimenovali, kroži okoli zelo stare zvezde Kepler 10, približno 560 svetlobnih let oddaljene od Zemlje, v ozvezdju Zmaja (Draco).

Odkritje, predstavljeno na srečanju Ameriškega astronomskega združenja v Bostonu, je presenetljivo, saj naj bi bili tako veliki planeti večinoma plinski velikani, ne pa kamnita nebesna telesa, kakršna sta Zemlja ali Mars, je povedal astrofizik Dimitar Sasselov, predavatelj astronomije na Harvardu in direktor pobude Izvor življenja, ki deluje v okviru te univerze.

Po znanstvenih teorijah naj bi namreč tako veliki planeti nase privabili toliko vodika, da bi bili bolj podobni Neptunu ali Jupitru, ne Zemlji. Znanstveniki torej še ne vedo, kako natanko je nastal novi planet, uradno poimenovan Kepler 10c. Vedo pa, da je star okoli 11 milijard let, da svoje sonce obkroži v 45 dneh ter da je njegov premer približno 29.000 kilometrov, torej 2,3-krat večji od Zemljinega.

»Novoodkrita 'Megazemlja' je orjaška količina trdnih snovi, zgoščenih na istem mestu, a brez plinov,« je na tiskovni konferenci povedal dr. Sasselov. »To nas je nemalo začudilo, saj naše razumevanje nastajanja planetov temelji na podmeni, da se trdne snovi združujejo v okolju, v katerem kar 99 odstotkov mase sestavljata vodik in helij.«

Manjša trdna telesa, denimo Zemlja ali Mars, ki sta po prevladujočem prepričanju nastala iz preostankov snovi, za takšno zgoščanje potrebujeta manj časa. Večji planeti, ki imajo ustrezno daljšo »inkubacijsko dobo«, pa bi morali med tem procesom zbrati velikansko količino plina – tako vsaj trdi znanstvena teorija.

Zato orjaška »Megazemlja«, povsem nova vrsta kamnitega sveta, znanstvenikom ponuja možnost za razširitev poznavanja življenja zunaj Sončevega sistema, je prepričan profesor Sasselov. »Priznati moramo, da o nastanku življenja vemo zelo malo in da o njem ponavadi razmišljamo v okvirih geokemije [ki proučuje procese, vsebnost in porazdelitev kemičnih prvin v najrazličnejših naravnih materialih]. Domnevamo, da je kemija zmožna zgraditi molekule, ki nazadnje privedejo do vznika življenja,« je povedal dr. Sasselov.

Več sorodnih raziskav je pokazalo, da imajo kar približno tri četrtine planetov, ki jih je odkril Keplerjev teleskop, manj kot štirikrat večji premer od Zemljinega. V našem osončju pa ni planeta, ki bi se po velikosti uvrščal med Zemljo, največji kamniti planet, in Neptun, najmanjši izmed plinskih velikanov, katerega premer pa je skoraj štirikrat večji od Zemljinega.

»Zato nas nova vrsta planetov zelo zanima,« je v Bostonu povedal dr. Lars Buchhave, astronom s centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian. »So to kamniti planeti s tanko, kompaktno atmosfero, podobno Zemljini, ali pa je morda kamnito samo njihovo jedro, ki ima nekakšno podaljšano vodik-helijevo ovojnico, tako da so v resnici brez površja?« se je vprašal.