Odkrivajmo in doživljajmo Slovenijo

Z velikimi atlasi, ki pokrivajo ozemlje naše države, je zadnja leta križ: uredniki pozabljajo, da je to knjiga zemljevidov, ne pa slik in člankov.

Slabo je, če v njej najdemo trikrat več takih strani kot pa kart, in še slabše, če se atlas celo začne z njimi, topografski zemljevidi pa pridejo na vrsto v zadnjem delu, kot nekakšen ne bodi ga treba dodatek. In če knjiga potem tehta tri kilograme.

Drugače je z novim atlasom Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo, zbirko topografskih kart celotnega ozemlja naše države v merilu 1 : 50.000, povezanih z internetom. Če ne štejemo legende in navodil za uporabo spletnega dela, se začne in konča z zemljevidi (drugače tudi ne more biti, saj nima nobenega tekstovnega poglavja), izdelanimi na Geodetskem inštitutu Slovenije.

Atlas, oziroma njegov spletni del, standardnih založniških omejitev seveda nima: mogoče ga je sproti popravljati in posodabljati, pa še nadgrajevati z novimi vsebinami, kar mu omogoča ravno neposredna povezava njegovih tiskanih zemljevidov s spletnimi vsebinami. Do teh pridemo prek kode QR (angl. quick response), natisnjene na vsakem zemljevidu. To je matrična 2D-črtna koda ali koda hitrega odziva, v šali imenovana tudi »kurja koda« (iz QR kot »kur...«), kakršne zadnje čase videvamo po naših krajih, med drugim na plakatih. Če jo s pametnim telefonom fotografiramo, dobimo zgolj sliko samega plakata, če pa to storimo s tisto pod topografsko karto v atlasu Odkrivajmo in izkusimo Slovenijo, se nam odpre nov svet.

Ozemlje naše države je namreč razdeljeno na pet večjih enot. Vsaka obsega več deset topografskih zemljevidov, ki prikazujejo površino, veliko 10 krat 14 kilometrov. Pri omenjenem merilu zemljevidi zapolnijo velikost tiskanih listov, ki so ravno pravšnji za spiralno vezano knjigo, dovolj priročno za vsakodnevno uporabo. Vseh zemljevidov je 194 in vsak ima na spodnjih vogalih po dve kodi QR. Prva, poimenovana Vsebina/Content, nas pripelje do 140.000 točk na terenu, vrednih obiska, druga pa nam omogoči dostop do pestre ponudbe, temelječe na različnih dejavnostih krajanov, pri čemer gre za prireditve, dogodke in vsebine, neposredno povezane s prej omenjenim odkrivanjem in doživljanjem.

Kako stvar konkretno deluje? Uporabnik osebnega računalnika lahko doma začne kar na spletni strani Povabi me, ko pa je na terenu, si lahko učinkovito pomaga s pametnim telefonom in s katerim od brezplačnih programov za branje kode QR (denimo v iskalnik Google vtipkamo: »free qr code reader smart phone«).

Vsebine posameznega topografskega zemljevida so opremljene z natančno geografsko koordinato in izsekom območja na zemljevidu, tako da jih potem na terenu lahko tudi najdemo. Katere so? To je 6000 enot naravne dediščine, od tega 2000 zelo velikih dreves, 2051 enot kulturne dediščine, 9000 vhodov v jame, 152 slapov z opisom, dostopom in fotografijami, 236 vinarjev in vinogradnikov, 249 ekoloških kmetij, 1125 gostinskih lokalov, vse z opisom ponudbe in telefonsko številko, zatem 241 planinskih koč in zavetišč z opisom, dostopom, opisom razgledov in poti do drugih planinskih postojank, 10 podvodnih HD-filmov, 406 vrhov, višjih od 1999 metrov, kar 124.000 fotografij z imenom in lego, pa tudi, o groza, 24 skladb bratov Avsenik v krajih, ki jih opeva skladba (karkoli si že mislimo o narodnozabavni glasbi, je njena uvrstitev poslovno povsem korektna poteza).

Tistim, ki se spoznajo na sistem globalnega določanja lege, je namenjen pretvornik, ki preračunava med koordinatami GPS in topografskih zemljevidov. V obe smeri.

Urednik atlasa mag. Dušan Peček za prihodnost obljublja še brezplačni aplikaciji za iphone in android, z GPS-tehnologijo in s čitalnikom kod QR »za telebane«, pregledovalnikom vsebin, pošiljanjem kratkih telefonskih sporočil o lokaciji pametnega telefona itd.

Narediti tak atlas seveda ni enostavna naloga. »Tisk teh zemljevidov je bil tehnološko zelo zahteven,« poudarja mag. Peček. »Tiskar nam je res naredil uslugo in pripravil poskusni odtis, in ko smo ga dobili, se je izkazalo, da bi bila katastrofa, če bi tiskali tako. Potem smo zadevo tehnološko še spremenili in nekaj stvari izboljšali.«

Rezultat ni izostal in ni se mogoče izogniti vtisu, da smo Slovenci s tem dobili pravi pripomoček za odkrivanje in doživljanje naše dežele.