Miloš Krmelj, Znanost
Pred dobrimi osmimi leti, 25. januarja 2004, je na Marsu mehko pristalo vozilce, imenovano rover Opportunity; zgodilo se je tri tedne po tistem, ko je na drugem koncu rdečega planeta pristal njegov dvojček Spirit. Razlika med njima je zdaj ta, da je Spirit marca 2010 dokončno utihnil, Opportunity pa je še dejaven in je s tem presegel vse napovedi.
Rekord je skoraj neverjeten. Od obeh roverjev so Nasini strokovnjaki namreč pričakovali največ trimesečno življenjsko dobo in nekaj sto prevoženih metrov. Zdaj pa je Opportunity vstopil že v deveto leto, in še ni odnehal. Samo v svojem osmemu letu na Marsu je prepotoval večjo razdaljo kot v kateremkoli prej, saj je prevozil kar 7,7 kilometra. Njegova skupna pot po rdečem planetu je tako dolga že več kot 34,4 kilometra.
Pristal je v majhnem kraterju Eagle, kjer je nato našel dokaze o tem, da je bilo nekdaj na planetu bolj vlažno okolje. Naslednja štiri leta je raziskoval tudi večje kraterje. Sredi leta 2008 so sondo usmerili v Victorio, krater s premerom 800 metrov, zatem pa proti kraterju Endeavour, ki ima premer kar 22 kilometrov; do tja je pripeljal avgusta 2011. »Endeavour je okno v bolj oddaljeno preteklost tega planeta,« pravi vodja programa Marsovih roverjev dr. John Callas iz Nasinega laboratorija za reaktivne pogone (JPL), kjer vodijo omenjeni program.
Že kmalu je Opportunity na Zemljo poslal zanimive podatke o veliki vsebnosti cinka v tleh, kar nakazuje na vpliv vode. Prav tako so naleteli na svetlo žilo in ugotovili, da vsebuje hidrat kalcijevega sulfata. To naj bi bil po mnenju glavnega raziskovalca dr. Steva Squyresa najbolj jasen dokaz o prisotnosti tekoče vode na Marsu.
Ker je Marsovo leto skoraj dvakrat tako dolgo kot Zemljino, bo moral Opportunity tam preživeti že peto zimo. In to je najtežji del tamkajšnjega bivanja. Plošče s solarnimi celicami, iz katerih pridobiva električno energijo, so namreč že zelo zaprašene in torej manj zmogljive. Zato je edina možnost, ki so jo roverjevi vozniki na Zemlji uporabili že večkrat, da Opportunity parkirajo na prisojnem klancu, čim bolj izpostavljenem sončnim žarkom. Tako tudi pozimi ustvari nekaj dragocene električne energije. Prav tako je izredno pomembno, da na njem deluje še vseh šest koles, kar žal ni veljalo za dvojčka Spirita.
Strokovnjaki JPL so se odločili, da bo Opportunity ostal pri vzboklini, imenovani Greely Haven, še do sredine leta 2012. Ob koncu marsovske zime in potem ko naj bi veter očistil plošče s sončnimi celicami, naj bi sonda začela iskati glinene minerale, ki naj bi jih iz orbite zaznal MRO (Mars Reconnaissance Orbiter).
Pustolovščina se torej nadaljuje in očitno bo Opportunity razmeroma čil in zdrav dočakal svojega večjega, zmogljivejšega in vsestransko naprednejšega naslednika – to bo rover MSL (Mars Science Laboratory), imenovan Curiosity, ki bo na Marsu pristal letošnjega 5. avgusta.