Ozka evropska znanstvena odličnost

Spodbujanje evropskih raziskav - ERC podelil letošnje začetne štipendije, a ponovno niti ene za prijavljene iz Slovenije. 

Objavljeno
12. avgust 2013 17.31
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Letos se uradno izteka 7. okvirni program (7. OP) evropskih raziskav, ki ga bo prihodnje leto zamenjalo Obzorje 2020. Čeprav proračun novega programa še vedno ni znan, je že nekaj časa jasno, da bo tudi v njem velik del evropskega denarja za raziskave dobil Evropski raziskovalni svet (ERC).

ERC je v 7. OP pripadlo približno 15 odstotkov proračuna, 7,5 milijarde evrov. Vsoto so večinoma namenili izbranim štipendistom. Zadnja podelitev je bila v letošnjem juliju. Tako imenovane startne štipendije je dobilo 287 mladih znanstvenikov (njihova povprečna starost je 34 let), ki bodo za svoje projekte v nekaj prihodnjih letih prejeli skupno 400 milijonov evrov. Na ERC poudarjajo, da je med dobitniki 30 odstotkov žensk, kar je največji ženski delež doslej. Po drugi strani pa izbira kaže, da se do štipendij najtežje prebijejo družboslovci in humanisti, saj je teh komaj 18 odstotkov.

Za startne štipendije je v dosedanjih šestih razpisih prispelo 26.693 vlog, od tega je do štipendije prišla komaj desetina. Po letih je bil delež uspešnosti pri teh štipendijah največji leta 2010, ko so izmed 2873 predlaganih izbrali 436 projektov, kar je pomenilo skoraj 16 odstotkov. Nasprotno pa je bilo leta 2007, ko so štipendije podeljevali prvič, od 9167 vlog uspešnih le 299 oziroma 3,4 odstotka.

Slovenija – še vedno le dva štipendista

Naša država ima še vedno le dva štipendista ERC od skupno več kot 4000. Predlanskim je kot prva startno štipendijo dobila dr. Nedjeljka Žagar, lani pa je štipendijo v kategoriji uveljavljenih raziskovalcev prejel fizik prof. dr. Dragan Mihailović.

Žagarjeva, meteorologinja, zaposlena na ljubljanski fakulteti za fiziko in matematiko, je štipendijo dobila za projekt Modes, s katerim bi rada ustvarila nov, edinstven opis atmosferskega ravnovesja, napovedljivosti in podnebja. Po novici, da je postala naša prva štipendistka ERC, nam je povedala, da je vlogo poslala predvsem zato, da bi dobila nacionalno finančno podporo, ki pripade tistim, ki gredo skozi prvo selekcijo ERC. Ker ni resno računala na uspeh, je tudi zaprosila za (pre)majhno štipendijo, namreč le za pol milijona evrov – startne štipendije ERC sicer znašajo do dva milijona.

Dr. Mihailović, vodja odseka za kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan, redni profesor ljubljanske univerze in prodekan Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, pa nam je lani povedal, da je dolgo trdo delal za pridobitev štipendije ERC. Prijavil se je že na prejšnji razpis, takrat je uspešno prestal dve selekciji, zadnje pa ne. Toda prav ta izkušnja mu je, kot je dejal, pomagala, da je drugič z vlogo uspel. V prihodnjih petih letih bo s sodelavci raziskoval potek dogodkov v snovi med prehodom skozi različne faze.

Zgovorna statistika dobitnikov štipendij

Namen ERC je podpirati znanstveno odličnost v celotni EU in tudi v pridruženih članicah. Toda kot razkriva statistika dosedanjih podpor, veliko večino štipendij dobijo raziskovalci, zaposleni v najrazvitejših evropskih državah. Preostale, z redkimi izjemami, so v tej delitvi udeležene zgolj s simboličnimi deleži.

To dokazuje tudi omenjena nedavna razglasitev dobitnikov startnih štipendij ERC. Skupno 287 štipendistov dela v 162 raziskovalnih ustanovah iz 22 držav. Od tega 60 v Veliki Britaniji, 46 v Nemčiji, 32 v Izraelu, 29 v Franciji, 26 na Nizozemskem, 21 v Švici, 14 v Španiji, 12 v Belgiji, po osem v Avstriji, Italiji in na Švedskem, pet na Portugalskem, štirje na Finskem in trije na Norveškem. Po dva štipendista imajo Grčija, Irska in Madžarska, po enega Ciper, Hrvaška, Poljska in Turčija. Dobitnike iz kroga novejših članic EU lahko torej preštejemo na prste ene roke. Zelo zanimivo je še, da se je prvi dobitnik iz Hrvaške prikladno pojavil hkrati s hrvaškim vstopom v EU. Ne namigujemo, da si ni zaslužil štipendije, je pa to vsekakor lahko argument tistih, ki so prepričani, da ima v ERC velik vpliv aktualna evropska politika, verjetno pa še kakšno drugo lobiranje ... Sicer pa to menda velja tudi za izbiro Nobelovih nagrajencev. Zakaj bi bilo ravno pri podeljevanju prestižnih in bogatih štipendij ERC drugače?