Pionirsko zdravljenje po možganski kapi

Spodbudni rezultati prvega v celoti nadzorovanega kliničnega eksperimentalnega zdravljenja z živčnimi matičnimi celicami.

Objavljeno
07. junij 2013 13.14
Radovan Kozmos, Znanost
Radovan Kozmos, Znanost
Pet bolnikov, hudo prizadetih po možganski kapi, je po letu dni eksperimentalnega injiciranja matičnih celic v možgane pokazalo očitna in trajna znamenja okrevanja. Takšna je v kratkem novica izpred slabega tedna, sporočena z univerze v Glasgowu. Toliko večje pozornosti pa je vredna zaradi podatka, da so ohrabrujoči napredek opazili pri vseh petih na ta pionirski način zdravljenih pacientih.

Omenjena peterica ljudi, starih od 60 do 80 let, že več kot leto dni sodeluje v poskusni klinični študiji glasgowske univerze in tamkajšnje splošne bolnišnice, med katero jim poleg običajnega zdravljenja v zdravi del možganov vbrizgavajo matične celice. To je prvi popolnoma nadzorovani klinični preizkus terapevtske uporabe živčnih matičnih celic na svetu.

Profesor Keith Muir z glasgowske univerze, vodja tega inovativnega zdravljenja, je javno izrazil presenečenje, ker so upoštevanja vredno izboljšanje zaznali pri vseh petih pacientih. Poudarja sicer, da je za končno sodbo, ali je to izboljšanje prav posledica injiciranja matičnih celic v možgane bolnikov, še prezgodaj, kljub temu pa je ugotovitve dosedanje raziskave ponosno predstavil na 22. evropski konferenci o možganski kapi v Londonu minuli torek, o njih pa bo poročal tudi na 11. letnem srečanju mednarodnega združenja za raziskave matičnih celic (ISCR) v Bostonu prihodnji teden.

Po zagotovilih dr. Muira pri nobenem od bolnikov niso opazili nikakršnih neželenih stranskih učinkov, so pa, kot rečeno, pri vseh zaznali »manjši do zmeren« napredek. Za zdaj sicer še ni mogoče z gotovostjo reči, ali ni to izboljšanje morda predvsem posledica intenzivne nege in zdravstvene oskrbe, saj pri tako skrbnem zdravljenju dobro znani učinek placeba pogosto pozitivno vpliva na bolnika.

Toda po dosedanjih izkušnjah ljudje že šest mesecev po prestani možganski kapi tako rekoč ne okrevajo več, vsi sodelujoči v tokratni raziskavi pa so kap doživeli od šest do šestdeset mesecev prej, preden so bili deležni eksperimentalnega zdravljenja. Zato avtorji klinične študije niso pričakovali vidnejšega napredka pri nobenem od njih, kaj šele pri vseh petih.

»Zares bi bilo zelo nenavadno, če bi šlo pri vseh petih pacientih za naključje in učinek placeba,« je dr. Muir povedal za BBC. »Vsekakor smo priča zelo zanimivim in tudi presenetljivim rečem. Ljudje, ki so bili več let paralizirani, zdaj spet premikajo prste. Nekateri, ki so bili pred zdravljenjem povsem odvisni od svojcev, pa se spet lahko sami gibljejo po hiši.«

Več kot le začasno izboljšanje

Blagodejno zdravljenje z matičnimi celicami je bolnikom močno olajšalo vsakdanja opravila, kakršna so za zdrave ljudi samoumevna, denimo oblačenje in gibanje, in jim omogočilo večjo neodvisnost.

»Pričakoval sem, da bomo pri teh pacientih zaznali kvečjemu minimalen napredek, in še to najverjetneje bolj kratkega veka,« je povedal dr. Muir. »V resnici pa smo priča očitnim spremembam na bolje, ki še vedno trajajo.«

Med temi bolniki je tudi 80-letni upokojeni učitelj Frank Marsh, ki je možgansko kap doživel pred petimi leti. Pred napadom je bil zdrav, vitalen in polno aktiven, igral je klavir in pel v zboru. Po kapi je močno oslabel, izgubil je nadzor nad levico in imel hude težave z ravnotežjem. Pri na moč negotovi hoji si je moral pomagati s palico, igranje inštrumenta pa je bilo tudi le še lep spomin.

Po eksperimentalnem injiciranju matičnih celic v bližino prizadetega predela njegovih možganov so vse omenjene težave precej manj izrazite in po dolgem času si med drugim znova lahko sam zaveže vezalke. »Spet lahko primem marsikateri predmet, česar dolgo nisem mogel, pa tudi med kopanjem se lahko trdno oprimem držala pri kadi,« je povedal gospod Marsh. Niti malo ne dvomi, da je tolikšno izboljšanje prav posledica eksperimentalnega zdravljenja z matičnimi celicami.

Njegova žena je dodala, da se njen mož lahko po več letih spet tudi sam obleče in si pripravi kavo. Kljub temu pa se boji, da je dosegel raven izboljšanja, ki je ne bo več mogoče preseči. Največjo prednost inovativnega zdravljenja z matičnimi celicami vidi v možnosti, da bo bistveno bolj kakor njenemu možu pomagalo prihodnjim rodovom.

In po mnenju vodilnih strokovnjakov se najbrž ne moti: preden bo tovrstno zdravljenje uradno potrjeno in splošno dosegljivo za vse nesrečnike po možganski kapi, bo zagotovo minilo več let. Kljub temu so dosedanji rezultati zelo spodbudni in so že utrli pot naslednji, drugi fazi kliničnih preizkusov, s katerimi bodo poskušali neizpodbitno dokazati, da so vse omenjene zdravstvene izboljšave res posledica zdravljenja z matičnimi celicami.

Tudi če bo ta utemeljena domneva potrjena, pa bo potrebna še ena, obsežnejša tretja faza raziskav: z njo bodo ocenili, kateri bolniki so za tovrstno zdravljenje najprimernejši in kdaj po kapi je zdravljenje z matičnimi celicami najustreznejše.

Odzivi in pomisleki

»Uporaba matičnih celic je zagotovo obetavna tehnika, ki lahko znatno omili nekatere hude posledice možganske kapi,« je povedala dr. Clare Walton z britanskega dobrodelnega združenja za pomoč bolnikom po možganski kapi. »Navdušeni smo nad dosedanjimi ugotovitvami kolegov z glasgowske univerze, toda pred nami je še dolga pot, preden bo terapija z matičnimi celicami del rednega zdravljenja.«

Kot običajno pri smelih znanstvenih novostih pa je slišati tudi drugačne pomisleke. V britanskem Reneuronu, vodilni svetovni družbi za izdelavo matičnih celic v znanstvene namene, so že pred desetimi leti izdelali matične celice iz vzorca živčnega tkiva, odvzetega zarodku. In iz tega vzorca lahko še vedno izdelajo neomejeno število matičnih celic. Tudi za eksperimentalno zdravljenje bolnikov po možganski kapi v Glasgowu so uporabili matične celice te družbe. Toda: »Darovalec matičnih celic, torej zarodek, nikakor ni mogel prostovoljno privoliti v odvzem, to pa je resen problem,« je izjavil konservativni politik David Alton, eden najglasnejših britanskih nasprotnikov abortusa.

A v Reneuronu vztrajajo, da je opisana eksperimentalna klinična študija od pristojnega državnega regulatorja dobila vsa potrebna dovoljenja, tudi etično. Poleg tega so pred desetletjem iz enega samega zarodka odvzeli en sam vzorec njegovega tkiva, odtlej pa zarodkov v ta namen ne uporabljajo več. Zato tovrstni pomisleki kratko malo niso umestni, zlasti v luči številnih potencialnih prednosti tovrstnega zdravljenja.

Klinična študija se bo torej nadaljevala. Še več, prvotni skupini petih sodelujočih bolnikov se je pridružilo še sedem novih.