Po sledeh eksplozije asteroida nad Čeljabinskom

Asteroid, ki je lani eksplodiral nad tem mestom v Rusiji,
je že davno pred padcem na Zemljo trčil z drugim, precej večjim asteroidom.

Objavljeno
29. maj 2014 15.22
Ra. K., Znanost
Ra. K., Znanost

Po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov je asteroid, ki je lani eksplodiral nad Čeljabinskom v Rusiji, povzročil precejšnjo gmotno škodo in poškodoval več kot tisoč ljudi, že davno pred padcem na Zemljo trčil z drugim, precej večjim asteroidom.

Analiza minerala, imenovanega žadeit, najdenega v drobcih nebesnega telesa po eksploziji, je pokazala, da je matični del asteroida pri relativni hitrosti približno 4800 kilometrov na uro treščil v večji asteroid. »Po tem trčenju se je del asteroida ločil od matičnega telesa in odletel proti Zemlji,« je povedal dr. Šin Ozava z japonske univerze Tohoku, vodja raziskave, katere izsledki so objavljeni v zadnji številki revije Scientific Reports.

Odkritje bo znanstvenikom omogočilo boljše razumevanje okoliščin, ki privedejo do padca asteroida na Zemljo. Domnevajo namreč, da se je trčenje obeh omenjenih asteroidov zgodilo že pred 290 milijoni let.

Večina 20 metrov širokega asteroida, ki ga je 15. februarja lani razneslo nad Čeljabinskom na jugozahodu Sibirije, je zgorela – svetla ognjena krogla je bila posledica silovitega trenja med letom skozi Zemljino ozračje pri hitrosti približno 67.500 kilometrov na uro. Toda številni manjši drobci so padec na zemeljsko površje preživeli.

Asteroid je letel s skoraj 60-krat večjo hitrostjo od zvoka, razneslo pa ga je približno 30 kilometrov nad Zemljo. Pri tem se je sprostila skoraj 30-krat večja moč od tiste po eksploziji ameriške atomske bombe nad Hirošimo leta 1945. Udarni valovi nad Čeljabinskom so poškodovali številna poslopja in razbili nešteto okenskih stekel, drobci razbitin pa so ranili več kot tisoč ljudi.

Analiza teh najdenih drobcev je razkrila nenavadno obliko žadeita, zakopanega v steklastem materialu, znanem tudi kot »žile po šoku«; te nastanejo po silovitem trčenju kamnine, zaradi česar se ta stali, pozneje pa znova strdi.

Žadeit, eden od dveh mineralov, ki ju imenujemo žad (drugi je njegov amfibolski par nefrit), nastane le pri izjemno visokih pritisku in temperaturi. In prav oblika žadeita, najdenega v Čeljabinsku, priča o tem, da je matično telo asteroida veliko pred padcem na Zemljo trčilo z drugim, večjim asteroidom, katerega premer je bil najmanj 150 metrov.

Znanstveniki še vedno podrobno proučujejo drobce eksplodiranega asteroida in računajo njegovo pot proti Zemlji. Po besedah profesorja Ozave je padli asteroid v tem pogledu edinstven: »Letel je zelo blizu Zemlje in nazadnje tudi trčil vanjo, njegova trajektorija pa je zelo natančno določena,« je povedal za tiskovno agencijo Reuters.

Nad Čeljabinskom je lani povzročil drugo najsilovitejšo eksplozijo v vsej človeški zapisani zgodovini. Leta 1908 je domnevni asteroid v Sibiriji eksplodiral s kar tisočkrat večjo močjo od atomske bombe nad Hirošimo; pri tem je na 2150 kvadratnih kilometrov prostranem območju ob reki Tunguska pokosilo približno 80 milijonov dreves. Prvi možni meteorit (drobec eksplodiranega asteorida) po tem morebitnem dogodku so odkrili lani, dognanj njegove analize pa še niso objavili.