Silvestra Rogelj Petrič
Podnebne spremembe ogrožajo naš planet. O tem je bilo že veliko napisanega in dokazanega. Vendar, kot kažejo javnomnenjske raziskave, večina ljudi meni, da ogrožajo predvsem naravno okolje, ne pa človeka in zlasti ne pravno-političnih organiziranih tvorb, kot so države. Toda bolj kot zaradi možnega vojaškega ali terorističnega napada je varnost države, tudi naše, danes ogrožena zaradi podnebnih sprememb.
To je osnovno spoznanje, ki je prejšnji teden v Ljubljani prevevalo prvo nacionalno konferenco o okolju in okoljevarstvu, ki jo je Fakulteta za varnostne vede v okviru mariborske univerze pripravila ob končanem prvem letu triletnega temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom Ekološka kriminaliteta - kriminološki, viktimološki, kriminalnopreventivni, psihološki in pravni vidiki. Kot pove že naslov, so se na konferenci navzoči strokovnjaki in raziskovalci v projektu (dr. Igor Areh, dr. Bojan Dobovišek, dr. Iztok Podbregar, dr. Andrej Sotlar, dr. Bojan Tičar, dr. Peter Umek, Jerneja Šifrer in mag. Katja Eman pod vodstvom dr. Gorazda Meška in v sodelovanju s strokovnjaki z univerze Eastern Kentucky v ZDA in univerze Keele v Veliki Britaniji) po lastnih besedah prvič v Sloveniji multidisciplinarno lotili tematike ogrožanja varnosti zaradi okoljske problematike. Probleme so pretresli z družboslovnega in naravoslovnega vidika ter v to vključili prakso in civilno družbo.
Negativne posledice tudi za Slovenijo
Kot je uvodoma opozorila priznana klimatologinja in predstojnica Centra za agrometeorologijo dr. Lučka Kajfež Bogataj, sta blaginja in varnost ljudi in države na mnogo načinov povezana z vremenom in podnebjem. Podnebne spremembe namreč lahko močno ogrozijo sestavine blaginje, kot so varnost, materialna blaginja, zdravje in dobri družbeni odnosi. Številne posledice globalnega ogrevanja, zlasti pogostejše naravne nesreče, otežena preskrba s pitno vodo in hrano ter širjenje nekaterih bolezni na nova območja bodo po mnenju Kajfež Bogatajeve za EU in za Slovenijo negativne.
Po njenih besedah podnebne spremembe zmanjšujejo varnost na treh področjih: pri osebni varnosti, pri varnem dostopu do materialnih, energetskih in informacijskih virov in z vidika vremensko pogojenih naravnih nesreč. V Evropi je 75 odstotkov gospodarskih izgub ob katastrofalnih dogodkih posledica vremenskih in podnebnih sprememb. Na leto znašajo okoli deset milijard evrov in še naraščajo.
Mednarodne ocene predvidevajo tudi večje migracijske tokove, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe. Ti zmanjšujejo nacionalno varnost, saj bo zaradi beguncev morda tudi več kriminalnih dejanj, politične napetosti med državami, terorizma ali celo vojnih žarišč. Obalna območja bodo imela težave zaradi dviga morske gladine, zasoljevanja, pomanjkanja pitne vode in sprememb morske favne in flore. Zaradi podnebnih sprememb, ki bodo poslabšale življenjske razmere na določenih območjih, demografi že predvidevajo, da se bo prebivalstvo selilo v notranjost celin. Tudi ljudi v goratih predelih bodo podnebne spremembe bolj ogrozile, saj bodo pogostejša neurja, hudourniške poplave in plazovi porušili ekološko ravnotežje.
»Ker podnebne spremembe ne bodo enako prizadele vseh regij, bo družba še veliko bolj razdeljena kot danes,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj. »Neenakost se bo še povečevala in torej tudi socialne in kulturne razlike. Tudi to lahko še dodatno ogrozi varnost na državni in globalni ravni, zato je treba ta dejstva upoštevati pri vseh razvojnih načrtih. V Sloveniji je podobnih študij premalo, zlasti ker bo vpliv podnebnih sprememb na našo varnost precejšen.«
Prav zaradi novih izzivov, ki jih na področju varnosti prinaša problematika podnebnih sprememb, bo treba ustrezno spremeniti tudi zakonodajo, je menila. Kot je dodala, Slovenija ni dovolj dobro pripravljena na te spremembe. Po zgledih iz tujine bi morali v pripravo ustrezne zakonodaje po njenem vključiti tudi onesnaževalce. Prav tako je ključno sodelovanje vse ministrstev, ki pa je pomanjkljivo. Opozorila je tudi na neskladje med deklariranimi cilji naše države o 30-odstotnem zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in energetsko politiko, pri čemer je izpostavila gradnjo termoelektrarne T6 in potek plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Prav tako je naša energetska politika v neskladju z energijskim paketom EU, ki predvideva 20-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2020, je opozorila.
Zapostavljena ekološka kriminaliteta
V Sloveniji sicer obstaja množica sektorskih in medsektorskih pristopov in politik, od politike varovanja in ohranjanja okolja in prostora, politike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, do nacionalnega programa varstva okolja, ki se vsi ukvarjajo z vprašanjem varovanja okolja in družbe v najširšem pomenu. Vendar, kot je opozoril dr. Andrej Sotlar, docent za varnostni sistem in predstojnik varnostne katedre, »problem nastopi, ko je treba identificirati enotno, celostno in konsistentno varnostno politiko, ki bo dala odgovor, kako in s čim se upreti najrazličnejšim virom in vrstam ogrožanja. V tem smislu je ekološka kriminaliteta v strateških in izvedbenih dokumentih predstavljena kot specifični (namerni) vir ogrožanja, ki je deležen razmeroma malo pozornosti, čeprav je marsikatero ekološko in okoljsko ogrožanje v resnici lahko posledica človeškega dejanja ali opustitve dejanja, namerno ali nenamerno. To pa pomeni, da morajo biti vzpostavljeni in v pripravljenosti vsi potrebni mehanizmi in instrumenti nacionalnovarnostnega sistema, in ne le tisti, ki naj bi se ukvarjali z razmeroma ozkim področjem kriminalitete.«
Po besedah nosilca celotnega triletnega projekta in dekana fakultete za varnostne vede dr. Gorazda Meška je slovenska zakonodaja na tem področju »zelo evropska, vendar je problem pri njenem izvrševanju ... Gre tudi za vprašanje politične in strokovne volje, tu pa se velikokrat srečamo s tako imenovano naučeno nemočjo.«
Mag. Aleš Bučar-Ručman, ki se je osredotočil na težave pri izvajanju obstoječe okoljske zakonodaje, je opozoril, da je uresničevanje določil zakonodaje povezano z njenimi pomanjkljivostmi, ki otežuje začetek pregona, in s težavami z dokazovanjem okoljske kriminalitete. Če pa že pride do uspešnega pregona in obsodbe, so sankcije glede na storjeno škodo po njegovih ugotovitvah premile, »korporacije stroške kazni absorbirajo in jih preprosto prenesejo na porabnike«.
Dr. Bojan Dobovišek in Robert Praček sta na konferenci po analizi dosedanjih ogledov kraja onesnaženja predstavila priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in za izdelavo smernic za njihovo delo. Iz njune analize namreč izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika.
»Menimo, da bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po vsej Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Teh skupin bi bilo največ pet, bile pa bi dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja,« predlagata Dobovišek in Praček.
Več v tiskani izdaji Dela.